Ekološka sukcesija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje
HakanIST (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.248.179 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
[[Slika:Secondary succesion cm02.jpg|thumb|300px|Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku]]kjhgfdxasdfghjklefrghjklčertzuiopdfvnhjmk,l.sdgfvbnhjiughgurhgiudhgbugfhuthgiudrhbjfhgiuhfiufhbiudfhbfiujbvfibhjcfkfhgrjjfdhngjhgj
'''Sukcesija''' je v [[ekologija|ekologiji]] usmerjeno spreminjanje [[združba|združbe]] [[organizem|organizmov]] v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv [[rastline|rastlinstva]] na okolje. Je usmerjen proces, ki vodi iz združbe z malo medvrstnimi povezavami v kompleksno združbo, kakršna je značilna za neko okolje - t. i. »klimaksno« združbo, ki se ob stabilnih razmerah spreminja samo še ciklično in v manjši meri. Ločimo primarno in sekundarno sukcesijo: do primarne sukcesije pride na popolnoma sterilnih območjih, kakršni so novonastali ognjeniški [[otok]]i, območja, ki jih je prekrila [[magma]] po izbruhu [[ognjenik]]a, ali ozemlju, razkritem po umiku [[ledenik]]a. Mnogo pogostejša je sekundarna, ki se prične po motnji, kakršna je [[požar]], ki odstrani rastlinstvo s prizadetega območja.
 
V obeh primerih je začetna kolonizacija bliskovita, ko veter in [[živali]] zanesejo na očiščeno območje [[seme]]na rastlin. Sprva so okoljske razmere ostre - vladata [[suša]] in pomanjkanje hranilnih snovi, močna je tudi [[erozija]]. Preživijo jih le redke [[vrsta (biologija)|vrste]] rastlin, ki jim pravimo pionirske. Sčasoma te rastline spremenijo ekološke razmere, kar omogoči naselitev novih, občutljivejših vrst organizmov. Kasnejše stopnje sukcesije vodi predvsem tekmovanje za prostor in svetlobo, pri čemer so pionirske vrste manj uspešne.
dfjnvhjtbgvtrhjktrbn
 
Sukcesijo lahko umetno sproži tudi [[človek]], na primer z izsekavanjem [[gozd]]ov. V območjih [[zmerni pas|zmernega podnebnega pasu]], kakršno je večji del [[Slovenija|Slovenije]], je klimaksna združba [[gozd]]. Večino [[travnik]]ov (z izjemo visokogorskih travnikov nad [[gozdna meja|gozdno mejo]], [[močvirje|močvirnih]] travnikov ipd.) umetno vzdržuje človek z obdelovanjem. Če obdelovanje opusti, jih kmalu zarastejo [[grm]]ičaste [[trajnica|trajnice]], katerim sledijo [[drevo|drevesne]] vrste in sčasoma se na območje vrne gozd. Ta proces je potrebno upoštevati tudi pri [[okoljevarstvo|okoljevarstvenih]] posegih - če se na primer zaščiti kulturna krajina s travniki in mejicami ter se prepovejo vsakršni posegi v zavarovano območje, se bo območje kmalu zaraslo in bo izginil sam predmet zaščite.
gfktnmjjknhztkxh
 
== Viri ==
tfmhfkjnbkjn kjngkj nhbkjfjgnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnncv
{{kategorija v Zbirki|Ecological succession|sukcesija}}
* {{navedi knjigo |author=Krebs, C.J. |year=2001 |title=Ecology: The experimental analysis of distribution and abundance |edition=5|location=San Francisco |publisher=Benjamin Cummings |isbn=0-321-04289-1 |cobiss=872527}}
 
nnnnnnnnnnnnnnnnnn{{Ecology-stub}}
 
[[Kategorija:Ekologija]]