Veronika Deseniška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 178.58.109.197 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Mihael996 Oznaka: vrnitev |
pravopisno napako |
||
Vrstica 10:
O prvem delu njenega življenja nimamo podatkov. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let zatem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena [[Elizabeta Frankopanska]] (obstaja sum, da jo je umoril prav Friderik II.), kar je že povzročilo ohladitev odnosov med Friderikom II. in njegovim očetom [[Herman II. Celjski|Hermanom II. Celjskim]].<ref name= >Kovačič Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC. Str. 24, 26.</ref> Veronika je bila plemkinja nižjega stanu, po rodu iz [[Desinić]]a, poroke med nižjim in višjim življenjem pa so bile po cerkvenem pravu sicer veljavne, a med plemstvom niso bile sprejete.<ref name="KM30"> Kovačič Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC. Str. 30.</ref> Herman II. je bil zaradi vseh teh dogodkov jezen, ker je bila čast celjske dinastije s Friderikovimi dejanji omadeževana,<ref name="KT">Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). ''Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah.'' Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Str. 190.</ref><ref name="KM30"/> in ker je imel s Friderikom druge načrte.<ref name="KM32"> Kovačič Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC. Str. 32</ref> Friderik se je pred očetom skrival, a ga je v past zvabil njegov svak, [[Madžari|ogrski]] kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]].
Med tem
Pokopali so jo v [[Braslovče|Braslovčah]], Friderik II. pa jo je kasneje dal prekopati v samostansko cerkev [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzijanskega samostana Jurklošter]]. Lik Veronike Deseniške je navdihnil več umetniških literarnih del med Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Čehi, pri Slovencih pa tudi eno opero. <ref name="GB"/>
|