Primorska: Razlika med redakcijama

[[File:Map of Slovenian dialects.svg|right|thumb|{{legend|#44aaff|Primorska narečna skupina</br> 1 – Šavrinsko narečje}} Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[File:Primorska Pict.JPG|thumb|PrimorskaNapačno prikazovanje Primorske brez Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice ter Rezije|alt=]]

Poimenovanje deloma izhaja iz imena historične kronske dežele v času [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], ki se je v letih 1813 in 1918 imenovala [[Avstrijsko primorje]] ({{jezik-de|Österreichisches Küstenland}}). Ime Primorska se je uveljavilo med priključitvijo primorja Italiji. Primorsko je v zgodovini posebej izoblikovalo [[Trst|svobodno tržaško pristanišče]] in ostalo gospodarstvo, prometne povezave ter kultura, ki je rasla z njim. Primorska, ki sicer danes ne predstavlja enotne gospodarske ali upravne regije, ga je pa nekoč, obsega [[Tržaško]] pokrajino, [[Istra|Slovensko Istro]], [[Kras]], [[Brkini|Brkine]], [[Postojna|Postojno]], [[Pivka|Pivko]] in Ilirsko [[Ilirska Bistrica|Bistrico]], [[Goriška regija|Goriško regijo]], Slovensko[[Vipavska Istrodolina|Vipavsko]], Kras[[Tolmin|Tolminsko]] in vzhodni[[Bovec|Bovško]] deldo vključno [[Furlanija-JulijskaTrenta|Trente]] krajinain južnega pobočja [[Triglav|Furlanije-JulijskeTriglava]], krajine[[Idrija|Idrijsko]], [[Slovenska Benečija|Slovensko Benečijo]], [[Rezija|Rezijo]] in še severnejše doline . Sodobna Primorska se je izoblikovala v času boja proti fašizmu in obsega ves slovenski prostor, ki ga je [[Rapalska pogodba|rapalska meja]] odrezala od matične domovine.

GoriškaGlavno regijamesto Primorske je dobila svoje poimenovanje po mestu [[GoricaTrst]], ki je danesbilo v času [[ItalijaAvstro-Ogrska|ItalijiAvstroogrske]] ternajvečje poslovensko deželimesto, [[Goriška|Goriškiki inje Gradiški]]s svojo okolico štelo skoraj sto tisoč avtohtonih Slovencev, kiPrimorcev in drugih slovanskih priseljencev. Od trsta je tunekoč obstajalaživela dovsa letaprimorska 1918in bila z njim tudi politično in kulturno povezana kot celota. Tu jwe izhajalo več časopisov kot v vsej Sloveniji. Njihovo narečje je tudi osnova vseh primorskih narečij. Drugo največje mesto je Gorica po katerem je dobila, obe mesti sta danes v [[Italija|Italiji]]. Obalno - kraška regija obsega Kras in severni del [[Istra|istrskega polotoka]], kjer s pristaniščem [[Koper]] tvori pomorsko povezavo Slovenije s svetom. Primorska je tudi t.i. Notranjsko kraška regija, vsako rezanje Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice z zemljevida Primorske povzroča pri domačinih ostre proteste.

[[Avstrijsko primorje]] je bila posebna kronska dežela, ki je bila ustanovljena leta 1848 po ukinitvi [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Vključevala je mejnosvobodno grofijomesto IstroTrst, pokneženokjer grofijoje Goriškobil intudi Gradiškosedež, termejno svobodno mestogrofijo TrstIstro, kjerpokneženo jegrofijo bilGoriško tudiin Gradiško sedež.

[[Slika:Iacobus Handl Gallus.GIF|x75px]] [[Slika:Ivan Nabergoj.jpg|x75px]] [[Slika:Simon Gregorčič.jpg|x75px]] [[Slika:Frančišek Borgia Sedej.jpg|x75px|]][[Slika:Julius Kugy.jpg|x75px]] [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|x80px]] [[Slika:Alojz Gradnik 1925.jpg|x75px]] [[Slika:Edvard Rusjan.jpg|x75px]] [[Slika:Srečko Kosovel.jpg|x75px]] [[Slika:Bartol Pict.jpg|x75px]] [[Slika:Igo Gruden 1928.jpg|x75px]] [[Slika:Kosmač Pict.jpg|x75px]]<br/>{{•}}[[Jakob Petelin Gallus|I. Gallus]]{{•}}[[Ivan Nabergoj|Nabergoj]]{{•}}[[Simon Gregorčič|Gregorčič]]{{•}}[[Frančišek Borgia Sedej|Sedej]]{{•}}[[Julius Kugy|J. Kugy]]{{•}}[[Max Fabiani|Max Fabiani]]{{•}}[[Alojz Gradnik|Gradnik]]{{•}}[[Edvard Rusjan|Rusjan]]{{•}}[[Srečko Kosovel|Kosovel]]{{•}}[[Vladimir Bartol|V. Bartol]]{{•}}[[Igo Gruden|Igo Gruden]]{{•}}[[Ciril Kosmač|Kosmač]]<br/>