Grosuplje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 39:
V 19. in začetku 20. stoletja so se Grosupeljčani (in okoličani) večinoma ukvarjali s kmetijstvom, tovorništvom, mlinarstvom, pa tudi usnjarstvom in opekarstvom.
 
Grosuplje se je v pomembno cestno in [[železnica|železniško]] križišče razvilo v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Pred tem je bilo Grosuplje manjša vas s 350 prebivalci, nekaj [[gostilna]]migostilnami, tremi [[kovačnica]]mikovačnicami in enim [[kolar (poklic)|kolar]]jemkolarjem. Leta [[1869]] je bila zgrajena cestna povezava z [[Žužemberk]]om. Leta [[1893]] (po dolgoletnih razpravah v dunajskem parlamentu) je bila prek Grosupljega zgrajena še [[Železniška proga Grosuplje - Kočevje|železniška proga med Ljubljano in Kočevjem]], leto pozneje pa iz Ljubljane skozi Grosuplje še tudi v [[Novo mesto]] (današnja [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|proga Ljubljana - Metlika d.m.]]).
 
V Grosupljem je bilo zgrajeno [[železniška postaja Grosuplje|železniško križišče]] s kurilnico za oskrbovanje in popravilo [[lokomotiva|lokomotiv]], ker je bil promet organiziran tako, da je vlak vozil na progah Ljubljana - Grosuplje - Kočevje in Grosuplje - Novo mesto. Zaradi križišča, kurilnice in nadzorništva proge je v kraj prišlo prvo tehnično osebje z več znanja in mesečno plačo, zaposlili so se tudi prvi domačini. S tem ko je dobil kraj železniško povezavo s svetom, malo pozneje še elektriko, so bili izpolnjeni vsi pogoji za investitorje in hiter napredek. Tako je v 30. letih 20. stoletja kraj imel že vso infrastrukturo in tudi nekaj industrije.