Mezozoik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Cenozoic}}
 
== anej ma mali PP ==
'''Mezozoik''' je geološka era v razvoju [[Zemlja|Zemlj]]e (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let. Deli se na periode: [[trias]], [[jura]] in [[kreda]]. Predhodnik mezozoiku je [[paleozoik]], za njim sledi [[kenozoik]]. reneja je pustla baba
 
== Geološke periode ==
Mezozoik je bil razširjen približno 186 milijonov let, ko se je začela era kenozoika. Ta časovni okvir je razdeljen na tri geološke periode (od najstarejše do najmlajše):
* [[Trias]] (pred 252,2 - 201,3 milijonov let)
* [[Jura]] (pred 201,3 - 145,0 milijonov let)
* [[Kreda]] (pred 145,0 - 66,0 milijonov let)
 
Meja za trias je določena s permsko-triasnim pojemanjem, med katerim je približno 90 - 96% morskih vrst in 70% kopenskih vretenčarjev izumrlo.<ref>{{cite book|author=Benton M J|title=When life nearly died: the greatest mass extinction of all time |publisher=Thames & Hudson |location=London |year=2005 |pages= |isbn=0-500-28573-X |oclc= |doi= |accessdate=}}{{page needed|date=October 2012}}</ref> Znano tudi kot »veliko izumiranje«, saj je v tem času največ življenja v zgodovini Zemlje izumrlo. Meja zgornje krede je določena glede na kredno-terciarno pojemanje ( zdaj bolj natančno imenujejo kredno-paleogensko izumrtje, dogodek, ki je ustvaril krater Chicxuluba na polotoku Jukatan.<ref>{{cite book |author=Gradstein F, Ogg J, Smith A |title=A Geologic Time Scale 2004 |url=http://www.cambridge.org/uk/catalogue/catalogue.asp?isbn=0521781426}}</ref>) Proti koncu krede so se pričeli veliki vulkanski izbruhi, kar naj bi tudi prispevalo k izumiranju. Približno 50% vseh vrst naj bi izumrlo, razen ptičjih dinozavrov.
 
== Paleogeografija in tektonika ==
Glede na živahno premikanje zemeljskih plošč do poznega paleozoika, je tektonska deformacija v mezozoiku razmeroma blaga. Edina pomembna [[orogeneza]] se je zgodila na Arktiki, ustvarja se Inuitska orogeneza, gorska veriga Brooks, Verkhoyansk in Cherskiy v Sibiriji in gore Khingan v Mandžuriji. Ta orogeneza je bila povezana z odprtjem Arktičnega oceana in subdukcije na severu Kitajske in Sibirije po Tihem oceanu.<ref>See Hughes, T.; “ The case for creation of the North Pacific Ocean during the Mesozoic Era” in ''Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology''; Volume 18, Issue 1, August 1975, Pages 1-43</ref> Kljub temu pa era pokaže dramatične premike v superkontinentu [[Pangea]]. Pangea se postopoma razdeli na severne celine [[Lavrazija]] in južne celine [[Gondvana]].<ref>Stanley, Steven M. ''Earth System History''. New York: W.H. Freeman and Company, 1999. ISBN 0-7167-2882-6</ref>
 
Do konca obdobja so se kontinenti oblikovali v skoraj sedanji obliki. Lavrazija je postala [[Severna Amerika]] in [[Evrazija]], Gondvana se je razdelila na Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo, Antarktiko in Indijsko podcelino, ki je trčila z azijsko ploščo v dobi kenozoika, kar je povzročilo nastanek Himalaje.
 
== Podnebje ==
Trias je bil na splošno suh. Ker je bil velik del Pangee oddaljen od oceanov, je temperature zelo nihala, notranjost Pangee je bila verjetno puščavska.