Krak des Chevaliers: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m | coordinates = <!-- WD --> AWB |
np |
||
Vrstica 22:
'''Krak des Chevaliers''' ({{jezik-ar|قلعة الحصن}}, ''Qalaat al-Hosn'') oziroma »''viteški grad''«, med [[Arabci]] znan tudi kot Ḥiṣn al-Akrād (حصن الأكرا, ''[[Kurdi|kurdska]] utrdba''), je najbolje ohranjeni [[križarji|križarski]] [[grad]] na celotnem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Nahaja se v zahodnem delu [[Sirija|Sirije]], nedaleč od meje z [[Libanon]]om, okoli 65 km vzhodno od [[Tartus]]a in okoli 50 km zahodno od [[Homs]]a. Nedaleč od gradu je tudi [[samostan svetega Jurija, Sirija|samostan svetega Jurija]].
Prvotni grad na strateško pomembnem mestu je dal leta 1031 zgraditi homški [[emir]] in v njem nastanil [[Kurdi|kurdsko]] [[garnizija|garnizijo]]. Po Kurdih je grad tudi ime ''Hisn al-Akrad'' (kurdski grad), od koder izhaja tudi beseda »krak«. Do leta 1097, ko so Sirijo dosegli prvi križarji, je bil že zapuščen. Ob križarskem napredovanju so se vanj zatekli okoliški prebivalci, ki so slišali grozljive zgodbe o pokolu v [[Marat al-Numan]]u. Zaradi tam uskladiščenih zalog hrane so ga križarji pod poveljstvom [[Raymond de St. Gilles|Raymonda de St. Gillesa]] pričeli oblegati. Begunci so kmalu spoznali, da nimajo možnosti za dolgotrajen upor, zato so se neke noči neopazno izmuznili iz gradu. Križarji so kmalu zatem nadaljevali pohod proti [[Jeruzalem]]u in grad je ponovno zasedel homški emir. Leta 1110 ga je osvojil [[Antiohija|antiohijski]] [[regent]] [[Tankred]] in ga priključil [[Tripoli (Libanon)|tripolijski]] grofiji. Leta 1144 ga je tripolijski grof [[Rajmond II.]] izročil [[križarji|križarskemu]] [[
[[Slika:Krak westliche Ringmauern.jpg|thumb|left|Prostor med notranjim in zunanjim obzidjem]]
Leta 1271 so [[Mameluki]] pod poveljstvom [[sultan]]a [[Bajbars]]a po enomesečnem obleganju uspeli prebiti zunanje stene gradu, notranji del pa je še vedno ostal nerešljiva uganka. Zato so se Mameluki poslužili zvijače. Ponaredili so pismo viteškega [[veliki mojster|velikega mojstra]] iz [[Tripoli (Libanon)|Tripolija]], naj branilci grad predajo, Bajbars pa jim bo omogočil varen umik v Tripoli, od koder bodo za vedno zapustili Bližnji vzhod. Branilci so 8. aprila res predali grad, čeprav bi kljub zdesetkanosti (v gradu s kapaciteto okoli 2000 vojakov je ostalo le okoli 200 branilcev) lahko zdržali še mesece obleganja.
|