Druga svetovna vojna na Slovenskem: razlika med redakcijama

m
Dopolnitve in popravki
({{normativna kontrola}})
m (Dopolnitve in popravki)
26. aprila 1941 so pred vojno prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]] in nekatere levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF). Pod OF so delovali [[slovenski partizani]], vojaške enote. OF in partizani so predstavljali temelj [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega boja]] (NOB), odpora in oboroženega boja proti okupatorjem na Slovenskem.
 
ZaradiStranke nasilnegadesničarskega obračunavanjakatoliškega komunistovin sliberalnega svojimi nasprotniki in spoznanjatabora, daki so komunistibile poza vojnikolaboracijo želeliz prevzeti oblast po sovjetskem vzoruokupatorji, je meščanski politični tabor OF nasprotoval. Stranke tega tabora (katoliške, liberalne in socialdemokratske) so ustanovile svoje lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Narodni odbor]], ki se je kasneje preoblikoval v [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Zaradi zavračanja OF se je znotraj le-te vpliv komunistov še okrepil v škodo manj radikalnih skupin. Protirevolucionarni tabor pa se ni mogel uspešno kosati z dobro organizirano in vedno močnejšo OF, ki je bila že iz predvojnega obdobja vajena delovanja v ilegali. Na Slovenskem so delovali tudi sicer precej šibki [[Slovenski četniki|četniki]], gverilskodesničarsko kolaboracionistično gibanje, ki se je razvilo iz poražene [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanske vojske]].
 
Napetosti med OF in protikomunističnim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že uporablja izraz bratomorna vojna.{{cn}} Partizani so uničili vaške straže, samoobrambne paravojaške enote, ki so jih ustanavljali v nekaterih vaseh. Zato je julija 1942 protikomunistični tabor (vodilno vlogo je imela katoliška [[Slovenska legija]]) ustanovil [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (MVAC), bolje znano kot Bela garda, ki so jo Italijanske okupacijske oblasti oborožile in ji podelile legalen status.
 
Z [[Dolomistka izjava|Dolomitsko izjavo]] v začetku 1943 so komunisti v OF popolnoma prevladali. Jeseni istega leta je [[Kapitulacija Italije|Italija kapitulirala]]. Kmalu zatem so partizani uničili belogardiste na Turjaku in četnike pri Grčaricah. Celotna Slovenija je prešla pod nemško okupacijo. Septembra 1943 so bili v Ljubljani ustanovljeni [[Slovensko domobranstvo|domobranci]], novo kolaboracijsko gibanje.
1945 so po zlomu Nemčije na svetovnih bojiščih in na Balkanu na Slovenskem potekale zaključne operacije druge svetovne vojne, med katerimi je partizansko gibanje osvobodilo Slovenijo, Trst in del avstrijske Koroške, v Murski Soboti ga je podprla Rdeča armada. Prek Slovenije so se umikale številne nemške in kolaboracionistične enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Tako so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji nemške vojske 8. maja: zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi na vseh evropskih tleh je tako potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] 15. maja 1945.
 
Po vojni je OF prevzela oblast, komunistične oblasti pa so na Slovenskem obračunale z vsemi nasprotniki, tudi z [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|množičnimi izvensodnimi poboji]] kolaborantske vojske, ki se ji je uspelo prebiti v Avstrijo, a so jih vojne zločince zahodni zavezniki vrnili Jugoslaviji. Slovenija se je kmalu po koncu vojne preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]].
 
== Začetek vojne na slovenskih tleh ==
 
=== Holokavst ===
Čeprav se besedo holokavst razume predvsem kot [[etnocid]] in [[genocid]] nad [[Judje|Judi]], so ga okupatorji izvajali tudi nad [[Slovani]]. [[Italijani]] so ga začeli izvajati nad [[Primorska|Primorci]] že pred vojno. To je [[Benito Mussolini|Mussolini]] zahteval že v znamenitem govoru v [[Pulj|Pulju]] leta 1920. Tudi zato je bilo med drugo svetovno vojno največ interniranih in tudi žrtev med Slovani<ref>{{Navedi revijo|title=World War II|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=World_War_II&oldid=891106656|journal=Wikipedia|date=2019-04-05|language=en}}</ref>.
Tudi na Slovenskem so obstajale judovske skupnosti, ki so bile že pred vojno tarča [[Antisemitizem|protisemitskih]] zakonov slovenskega politika [[Anton Korošec|Antona Korošca]]. Med vojno je [[holokavst]] prizadel tudi slovenske Jude, ki jih je skupaj bilo okoli 1500. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik]], visok nacistični funkcionar slovenskega rodu.
 
Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik]], visok nacistični funkcionar slovenskega rodu. ki je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] pobil še največ Slovencev.
 
Tudi na Slovenskem so obstajale judovske skupnosti, ki so bile že pred vojno tarča [[Antisemitizem|protisemitskih]] zakonov slovenskega politika [[Anton Korošec|Antona Korošca]]. Med vojno je [[holokavst]] prizadel tudi slovenske Jude, ki jih je skupaj bilo okoli 1500. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik]], visok nacistični funkcionar slovenskega rodu.
 
Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je okoli 30 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]].
 
== Začetki NOB (1941) ==
Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]]. 13. maja je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med prvimi partizani ([[TIGR|tigrovsko trojko]]) in okupatorji. Partizane,Skrite kitigrovce so zbiralipo orožje,prijavi soslovenskih kolaboracionističnih orožnikov napadli italijanskim karabinjerikarabinjerji skupaj s slovenskimi. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev, dva pa so ujeli, a sta jim kasneje ušla.
 
Oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet.
208

urejanj