Septimij Sever: Razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
'''Septimij Sever''' ([[latinščina|latinsko]]: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot '''Sever''', [[Seznam rimskih cesarjev|cesar]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] od leta 193-211, * 11. april 145, [[Leptis Magna]], [[Prokonzularna Afrika]], 4. februar 211, Eboracum (York), [[Britanija]].
 
Kot mladenič je pod cesarjema [[Mark Avrelij|Markom Avrelijem]] in [[KomodoKomod]]mom opravljal različne službe. Na oblast je prišel po smrti cesarja [[Pertinaks]]a leta 193, v "letu petih cesarjev". Po odstavitvi in umoru vršilca dolžnosti cesarja [[Didij Julijan|Didija Julijana]] se je Sever spopadel s svojima rivaloma, generaloma [[Pescenij Niger|Pescenijem Nigrom]] in [[Klodij Albin|Klodijem Albinom]]. Nigra je porazil leta 194 v [[bitka pri Isu (194)|bitki pri Isu]] v [[Kilikija|Rimski Kilikiji]].<ref>Birley (2000), str. 113.</ref> Kasneje istega leta se je odpravil na kratek vojni pohod preko vzhodne meje, osvojil kraljestvo [[Osroena]] in ga kot novo provinco priključil Rimskemu cesarstvu.<ref>Birley (2000), str. 115.</ref> Tri leta kasneje je v [[bitka pri Lugdunu|bitki pri Lugdunu]] ([[Lyon]]) v [[Galija|Galiji]] porazil še Klodija Albina.<ref>Birley (2000), str. 125.</ref>
 
Po utrditvi oblasti v zahodnih provincah je sprožil hitro in še uspešnejšo vojno na vzhodu proti [[Partsko cesarstvo|Partskemu cesarstvu]]. Leta 197 je osvojil prestolnico [[Ktezifon]] in razširil vzhodno mejo cesarstva do [[Tigrisa]].<ref>Birley (2000), str. 130.</ref> Poleg tega je podaljšal in utrdil [[Limes Arabicus]] v provinci [[Arabski polotok|Arabiji]].<ref name="Birley 2000, p. 134">Birley (2000), str. 134.</ref> Leta 202 je odšel na vojni pohod proti [[Garamanti|Garamantom]] v [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]] in [[Libija|Mavretanijo]] ([[Libija|Libijo]]), osvojil njihovo prestolnico Garamo in razširil [[Limes Tripolitanus]] ob južni meji cesarstva.<ref>Birley (2000), str. 153.</ref> Proti koncu svojega vladanja je odšel v [[Britanija|Britanijo]], kjer je utrdil [[Hadrijanov zid]] in ponovno zavzel [[Antoninov zid]]. Leta 208 je začel osvajati Kaledonijo ([[Škotska]]). Osvajanje je moral prekiniti, ker je leta 210 težko zbolel<ref>Birley (2000), str. 170–187.</ref> in na začetku naslednjega leta je v Eboracumu umrl.<ref name="Birley 2000, p. 187">Birley (2000), str. 187.</ref> Nasledila sta ga sinova [[Karakala]] in [[Publij Septimij Geta|Geta]]. S prenosom oblasti na sinova je ustanovil Seversko dinastijo, ki je bila zadnja dinastija pred [[kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].
40.993

urejanj