Forenzična sociolingvistika: Razlika med redakcijama

Način uporabe jezika se spreminja glede na situacijo; pri sestankih, razgovorih in drugih formalnih dogodkih bo posameznik uporabljal formalen, čustveno oddaljen način izražanja, v neformalnih situacijah, kot je druženje s prijatelji, pa se bo izražal veliko bolj sproščeno, neformalno, njegov jezik bo čustveno obarvan. Tako se primernost določenega jezikovnega izražanja razlikuje glede na situacijo, družba pa nas že v otroštvu nauči, kakšno obnašanje je ustrezno.

V govorjenem besedilu lažje prepoznamo spol govorca. V nekaterih jezikih določene končnice v besedilu nakazujejo avtorjev spol, npr. v slovenščini je spol možno prepoznati s pomočjo glagolskih oblik. Ker pa vsi jeziki ne vsebujejo teh elementov, se morajo zanašati na druge dejavnike: lingvisti so npr. pri govorcih angleščine ugotovili, da ženske pogosteje uporabljajo končnico ''-ing'', moški pa končnico ''-in''. Ker pa uporaba končnic ni vezana na spol, prav tako pa vsi pripadniki istega spola jezika ne bodo uporabljali na enak način, je treba upoštevati tudi druge dejavnike. Moški načeloma pišejo daljša besedila, delajo pa več slovničnih napak kakor ženske. V besedila vnašajo primere iz športa, prisotno je tudi namigovanje na spolnost. Uporabljajo več številčnih besed (tri, deset, sto), značilno za njih je tudi neposredno izražanje mnenja. Ženske uporabljajo več [[Glagol|glagolov]], povedi so krajše, nekatere besede večkrat ponovijo. Rade uporabljajo [[Osebni zaimek|osebne]] in svojilne zaimke (jaz, moja), sklicujejo se na čustva, dajejo poklone in uporabljajo vljudnostne fraze. Načeloma izogibajo konfliktom, moški pa uporabljajo bolj odločen, samozavestni jezik.

Največji pokazatelj narodnosti je [[naglas]]; govorci istega jezika imajo lahko glede na regijo, v kateri živijo, ali na državo izvora različen naglas.

Naglas pa ne pokaže le narodnosti govorca, temveč tudi, iz katerega mesta ali regije izhaja; posamezne besede in izrazi so v določenih krajih bolj v rabi kot drugje. Naglašanje in uporaba jezika v določenih primerih lahko nakaže tudi raso govorca, npr. »črnska angleščina«.

Vprašanje, kako dobro avtor sporočila obvlada jezik, v Sloveniji mogoče ne pride toliko do izraza kot na primer v angleško govorečih državah, a v času [[Globalizacija|globalizacije]] to vprašanje postaja vse bolj relevantno. Pri uporabi tujega jezika zelo težko prevajati [[Sleng|slengovske]] besede in [[Idiom|idiome]]. Zaradi razlik, ki se pojavljajo v pravilih slovnice, avtorji, ki uporabljajo tuji jezik, velikokrat stavke prevajajo dobesedno. Lahko se tudi zgodi, da delajo več značilnih pravopisnih in slovničnih napak.