Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje
Vrstica 52:
|calling_code = 389
|footnotes =
}}'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dva [[milijon|milijonoma]] [[prebivbalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na [[severozahod]]u na [[Kosovo]] ter na [[severovzhod]]u na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
}}
 
'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dva [[milijon|milijonoma]] [[prebivbalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na [[severozahod]]u na [[Kosovo]] ter na [[severovzhod]]u na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
 
== Zgodovina ==
Vrstica 60 ⟶ 58:
{{glavni|Zgodovina Severne Makedonije}}
 
Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Naravo zvezne enote ohrani tudi ureditvi po 1945. Sedanja država Severna Makedonija predstavlja 38 odstotkov zgodovinske geografske regije, še vedno imenovane [[Makedonija (regija)|Makedonija]]. Socialistična republika Makedonija je bila razglašena kot država Makedoncev v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] na prvem zasedanju [[ASNOM]], po osvoboditvi vardarskega dela izpod tedanjih [[Bolgarija|bolgarskih]] okupatorjev. Kot sestavni del federativne države [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] pa je bila razglašena na drugem zasedanju [[AVNOJ]]. Svojo polno neodvisnost je razglasila [[8. septembra]] 1991.
 
== Geografija ==
Severna Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje), na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Je del širše geografske [[Makedonija (regija)|regije Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.
 
Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]].
 
=== Površje ===
Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje.
 
Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]].
 
Osrednji del, Povardarje, je izpolnjen z jezeri in rekami. V njem se nahaja niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: [[Skopska kotlina]], [[Veleška kotlina]], [[Tikveš]], [[Gevgelijska kotlina]].
 
Vzhod države je nižji od zahoda in obsega vzhodne pritoke Vardarja.
 
=== Vodni sistem ===
Najpomembnejše reke v državi so [[Vardar]], [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju.
Vodni sistem (reke in jezera) je v Severni Makedoniji veliko naravno bogastvo. V Severni Makedoniji je veliko termalnih izvirov. Nekateri izviri služijo za zdravljenje ljudi. Nekatere termalne vode izkoriščajo za ogrevanje rastlinjakov pozimi.
 
Severna Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Republiki Severni Makedoniji, ena pa Republiki Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem so se ohranileje drugodohranilo izumrleveliko živalskeštevilo vrste[[Endemit|endemičnih]] vrst živali. KrajiZaradi obteh jezeruposebnosti soje bogatijezero sskupaj kulturnimiz spomenikimestom in[[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne cerkvamiMakedonije, ki jihleži jena kartromeji 365z Albanijo in Grčijo. VIma številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru jeležita 140dva različnihnenaseljena endemičnihotoka, vrstMali živaliGrad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. ZaradiTretje tehnajvečje posebnostijezero je na [[UNESCODojransko jezero]] na makedonsko-vemgrški seznamumeji. svetovnihRelativno znamenitostiplitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.<gallery>
Slika:Ohridsko ezero, Makedonija.jpg|Ohridsko jezero
<gallery>
Slika:Museum on Water, Ohrid.JPG| Muzej na vodi, Ohridsko jezero
Slika:Malko Prespansko ezero panorama.jpg
Slika:Vardar Veles Macedonia.jpg|Reka Vardar v [[Veles (mesto)|Velesu]]
Slika:Prespansko ezero, cvet.jpg
Slika:Matke hutMatka (81723135031 of 16).jpg| [[Kanjon Matka]]
Slika:Debarsko jezero (Дебарско езеро).JPG| [[Debarsko jezero]]
Slika:Museum on Water, Ohrid.JPG
Slika:Ohrid Lake and Trpejca seen from Galicica.jpg
Slika:Vardar Stone Bridge Skopje.jpg
Slika:Matka (1 of 16).jpg
Slika:Debarsko jezero (Дебарско езеро).JPG
</gallery>
 
[[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero v Severni Makedoniji. Ima številne zalive in zelo lepe peščene plaže. Prespansko jezero ima en majhen otok, ki se imenuje Golem grad.
 
Najmanjše naravno jezero v Severni Makedoniji je [[Dojransko jezero]]. Bogato je z živim svetom, predvsem ribami ob bregu pa je poraščeno predvsem s trstom.
 
== Prebivalstvo ==