Makedonija (kraljestvo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 9:
Po Kasandrovi smrti leta 298/297 pr. n. št. je v Makedoniji nastopilo obdobje brezvladja. Za makedonske kralje so se razglasili skoraj vsi diadohi, za prestol so se potegovali tudi razni pustolovci (na primer Aleksandrov drugi bratranec [[Pir]]). Leta 284 pr. n. št. je v Makedoniji zavladal [[Lizimah]], vladar Male Azije in Trakije, vendar je že 281 pr. n. št. padel v [[Bitka pri Kurupediju|bitki pri Kurupediju]]. Po njej je zmagovalca [[Selevk I. Nikator|Selevka I.]] vojska oklicala za makedonskega kralja, vendar ga je takoj po prihodu v Evropo umoril [[Ptolemaj Keraunos]], drug pretendent, ki je nato prevzel oblast.
279 pr. n. št. je Makedonija doživela vdor [[Kelti|Keltov]], ki jo je popolnoma opustošil, Ptolemaj Keraunos pa je izgubil življenje. Anarhične razmere so se naposled končale z [[Antigon Gonat|Antigonom Gonatom]], ki je leta 277 pr. n. št. porazil Kelte in postal vladar Makedonije. Antigon je bil vnuk Antipatra in [[Antigon Monoftalmos|Antigona Monoftalma]], vladarja Male Azije, ter sin vojskovodje [[Demetrij Poliorket|Demetrija Poliorketa]]. Antigon Gonat je osnoval dinastijo [[Antigonidi|Antigonidov]], ki je v Makedoniji ostala na prestolu vse do političnega zatona države in priključitve [[Rimski imperij|rimskemu imperiju]] leta 146 pr. n. št.<ref>Eugen N. Borza - Behind of the shadows of Olympus</ref>
== Reference ==
|