Makedonija (kraljestvo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
++ |
|||
Vrstica 7:
Po Aleksandrovi smrti 323 pr. n. št. je Makedonijo vodil general [[Antipater]], ki jo je kot strateg Evrope upravljal že med Aleksandrovimi pohodi. Antipater je v Makedonijo pripeljal mladega Aleksandrovega sina [[Aleksander IV. Makedonski|Aleksandra IV.]], titularnega makedonskega kralja, in pa njegovo mati [[Roksolana|Roksolano]]. Po Antipatrovi smrti 319 pr. n. št. so diadohi za naslednjega stratega Evrope izbrali Poliperhona, vendar je oblast v Makedoniji namesto njega prevzel Antipatrov sin [[Kasander Makedonski|Kasander]]. 310/309 pr. n. št. je dal Kasander Aleksandra IV. in Roksolano ubiti, leta 305 pr. n. št. pa se je za makedonskga kralja oklical sam. V istem času so tudi drugi diadohi sami prevzeli kraljevske naslove.
Po Kasandrovi smrti leta 298/297 pr. n. št. je v Makedoniji nastopilo obdobje brezvladja. Za makedonske kralje so se razglasili skoraj vsi diadohi, za prestol so se potegovali tudi razni pustolovci (na primer Aleksandrov drugi bratranec [[Pir]]). Leta 284 pr. n. št. je v Makedoniji zavladal [[Lizimah]], vladar Male Azije in Trakije, vendar je že 281 pr. n. št.
279 pr. n. št. je Makedonija doživela vdor [[Kelti|Keltov]], ki jo je popolnoma opustošil, Ptolemaj Keraunos pa je izgubil življenje. Anarhične razmere so se končale z [[Antigon Gonat|Antigonom Gonatom]], ki je leta 277 pr. n. št. porazil Kelte in postal vladar Makedonije. Antigon je bil vnuk Antipatra in [[Antigon Monoftalmos|Antigona Monoftalma]], vladarja Male Azije, ter sin vojskovodje [[Demetrij Poliorket|Demetrija Poliorketa]]. Antigon Gonat je osnoval dinastijo [[Antigonidi|Antigonidov]], ki je v Makedoniji ostala na prestolu vse do političnega zatona države in priključitve [[Rimski imperij|rimskemu imperiju]] leta 146 pr. n. št.<ref>Eugen N. Borza - Behind of the shadows of Olympus</ref>
== Reference ==
| |||