Curtiss P-40 Warhawk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
'''Curtiss P-40 Warhawk''' je bil [[Združene države Amerike|ameriški]] [[lovsko letalo|lovec]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
V napadu na [[Pearl Harbor]] so s P-40 sestrelili nekaj [[japonci|japonskih]] [[letalo|letal]]. Pozneje so ga opremili z dodatnim rezervoarjem za [[gorivo]], z oklepno kabino za [[pilot]]a in z neprebojnim [[steklo]]m. Dobil je tudi močnejšo [[orožje|oborožitev]] s šestimi .50" strojnicami
Letala niso uvrščali v "prvo ligo" lovskih letal, tu je delil podobno usodo z britanskim Hurricanom. Vzpenjalo se je počasi, tudi ni bilo posebno hitro, okretnost pa zelo dobra. Delal je lahko izredno ostre zavoje, sodčke pa kot za stavo. Njegova glavna slabost je bil slaboten (nikakor pa ne slab) Allisonov motor, ki je sicer imel superpolnilec, a s samo eno hitrostjo in z enim tlakom polnjenja. Nad 4.500 m je bil zato ta motor "zelo astmatičen" in P-40 tudi neprimeren za spremljavo visokoletečih bombnikov. Ravno iz tega razloga so ta motor, ki je bil vgrajen tudi v Bellove P-39 Airacobre in v prve verzije P-51 Mustangov A in v začetku enačico B, tudi zamenjali za boljši R-R Merlin. Britanci so P-40 dali svoje ime Tomahawk in pozneje Kittyhawk. P-40 so Britanci uporabljali le na bojiščih severne Afrike in bližnjega vzhoda v okviru ''Desert Air Force (DAF)''
[[Slika:Kittyhawkdamaged.jpg|sličica|Močno poškodovano levo krilo P-40 po trčenju z drugim P-40 med bojem. To letalo se je po >320 km dolgem poletu brez težav vrnilo na domače letališče. Poleg letala stoji njegov pilot, Avstralec Thomas Ross Jacklin iz 75. skupine RAAF.]]
P-40 je bilo izredno trdoživo letalo, saj je preneslo prav neverjetne poškodbe in se potem še lahko vrnilo na domače letališče. Caldwella sta 29. avgusta 1941 na severnoafriškem bojišču hkrati napadla dva Bf 109E in ga ranila v roko. Kljub ranam in zadetemu letalu, je Caldwell po hitrem postopku sestrelil spremljevalca in nato napadel in močno poškodoval še drugega Bf 109E, z letalskim asom Schröerjem za krmili. Ta se je moral umakniti. S tega poleta se je Caldwell vrnil s P-40, ki ga je zadelo prek 100 krogel strojnic in pet granat 20 mm topov obeh nemških Bf 109E. Na pacifiškem bojišču sta dva avstralska P-40 med bojem trčila med seboj, enemu je manjkala četrtina levega krila s krilcem vred. Pilot je lahko preletel še ~200 milj (>320 km) do domačega oporišča in tudi brezhibno pristal - glej sliko desno. Krilo P-40 je imelo kar pet (5) vzdolžnih nosilcev namesto običajnih dveh. Bilo je eno redkih ameriških lovskih letal v 2. SV, ki je kljub slabotnemu motorju, v strmoglavem letu lahko preseglo hitrost 800 km/h (na merilniku hitrosti je imel rdečo črto - omejitev - pri 520 mph). Na ta način so se lahko še kar uspešno izmikali Zerom, ne pa tudi Bf 109 v severni Afriki.
| |||