Kondenzator: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
Kapacitivnost
je snovno geometrijska lastnost elementa
, ki mu pravimo idealni kondenzator.
Kapacitivnost ploš
č
atega kondenzatorja je enaka
d
S
C
r
ε
ε
0
=
,
⋅
=
−
Vm
As
10
85
,
8
12
0
ε
.
d
S
ε
r
Slika 1: Fizi
č
na zgradba kondenzatorja
Splošne lastnosti kondenzatorjev
Realni kondenzatorji, ki jih uporabljamo v razli
č
nih vlogah, nikoli ne izkazujejo le
kapacitivnega zna
č
aja impedance. Zlasti pri višjih frekvencah stopita v ospredje parazitna
induktivnost in ohmska upornost, ki je merilo izgub. Izgube, ki povzro
č
ajo nezaželeno
segrevanje, proizvajalci podajajo z izgubnim faktorjem tg
δ
. Izgubni faktor je enak tangensu
izgubnega kota, t.j. razmerju med delovno in jalovo mo
č
jo, ki priteka v kondenzator
j
d
P
P
tg
=
δ
.
Idealni, brezizgubni kondenzator ima torej tg
δ
enak ni
č
. Izgube podamo tudi s faktorjem
kvalitete, ki je enak
δ
tg
Q
1
=
.
Izgube v kondenzatorju nastopijo zaradi naslednjih mehanizmov:
a) zaradi
kon
č
ne prevodnosti dielektrika in upornosti priklju
č
nih vezic
Dielektrika, ki bi bil idealni izolator v pr
aksi ne poznamo. V nadomestni shemi kondenzatorja
kon
č
no prevodnost dielektrika ponazorimo s paralelnim uporom R
P
, ki mu pripišemo t.i.
izolacijsko upornost. Nanjo vpliva srednja dolžina
poti prostih ionov v dielektriku. Prisotnost
izolacijske upornosti zaznamo pri priklju
č
eni enosmerni napetosti, ko skozi kondenzator (tu je
mišljen kondenzator kot celota) te
č
e kontinuirano zelo majhen pre
č
ni tok.
Upornost priklju
č
nih vezic in kontaktnih spojev ponazorimo v nadomestni shemi z zaporedno
vezanim uporom R
S
.[[Slika:kondenzator_simbol.png|thumb|right|300px|Simbol običajnega (levo) in polariziranega kondenzatorja (desno) v električnih shemah]]
== Idealen kondenzator v električnih ==
| |||