Antigona (Smole): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
→Interpretacija: moči vs. morati |
||
Vrstica 41:
Smole je na ta način antični motiv aktualiziral in mu dal nadčasovni pomen. Antigonino iskanje Polinejka je vodilni motiv drame, ki pravzaprav predstavlja iskanje lastnega jaza, svojega bistva oziroma notranjega smisla življenja. V Antigoni je tako Smole silovito izostril etično komponento in čeprav je drama mitično nadčasovna, se ukvarja tudi s kritiko oblasti. Na smrt sprta brata Eteokles in Polinejk predstavljata [[ideologija|ideološko]] razdeljenost Slovencev med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Antigonino vztrajanje, da je potrebno pokopati ne le zmagovalca, pa nakazuje na resnico o povojnih pobojih, ki jih je tedaj zagrešila [[komunizem|komunistična]] oblast.<ref>Kralj, 2005: 108.</ref>
Smoletovo dramo pa lahko razširimo tudi izven političnih okvirov, ki so vladali na [[Slovenija|Slovenskem]]. Razumemo jo lahko splošneje, kot kritiko vsakršnega [[totalitarizem|totalitarnega sistema]], ki posamezniku odreka svobodo mišljenja in ga ideološko omejuje ali ga kot motečega člena za zmeraj utiša. In ravno na tej točki postane jasno, zakaj se iskanju Polinejka odreče Ismena, saj se kot posameznik zaveda, da v totalitarnem sistemu ne
Smoletovo dramo so tako ob njenem nastanku največkrat povezovali z [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]-jem, bojem za oblast in pobitimi [[domobranci]], kasneje pa je v ospredje prišla tudi druga, univerzalnejša ideja, ki jo nosi Antigona. S tem sporočilom Smoletovo delo ohranja svojo nadčasovnost, saj nosi zamisel o tem, da resnice ni mogoče uničiti, jo zbrisati in zamolčati, saj bo na svetu vedno obstajal nekdo, ki bo pripravljen tvegati vse, tudi svoje življenje, da bo prava resnica prišla na dan.<ref>Pogačnik et al., 2001: 270</ref>
| |||