Izotop: razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 2 letoma
spremeniv sem ime članka
({{normativna kontrola}})
(spremeniv sem ime članka)
'''IzotòpiIzotopi''' ([[grščina|grško]] iso- - ''enak'' + topos - ''kraj'') so [[atom]]i [[kemijski element|kemijskega elementa]] z različnim [[masnim število|masnim številom]] in enakim [[vrstnim število|vrstnim številom]]. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo [[atomsko število|atomsko]] in masno število. Razlika med masnim in atomskim številom je število nevtronov v jedru.
 
Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od [[jedrski razpad|jedrskih razpadov]]. Približno dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja več stabilnih izotopov. V naravi je najpogostejši izotop z maso 1 [[atomska enota mase|a.e.m.]], ki v jedru nima nevtrona – to je navadni [[vodik]] (99,985 % delež v naravi); [[devterij]] (0,015 % v naravi) ima v jedru en nevtron, [[tricij]] (obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem [[uran]]u močno prevladuje (99,3 %) <sup>238</sup>U, le malo (0,7 %) pa je izotopa <sup>235</sup>U. Pri [[klor]]u sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4 % naravnega [[klor]]a predstavlja izotop <sup>35</sup>Cl, 24,6 % pa <sup>37</sup>Cl. Atomske mase, ki so navedene v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]], so [[povprečje|povprečne vrednosti]] mas izotopov v naravi.