'''ŠčinkavecŠčinkavci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Fringillidae''') jeso pticadružina iz reda [[pevci|pevcev]]. Vsi imajo kratke in močne koničaste kljune, ki so pri nekaterih vrstah zelo močni, visoki in obilni. Robovi kljuna so vselej ravni, nikdar upognjeni, vrh kljuna pa nikdar kljukast. Ob kljunovem korenu ni nobenih ščetin, nosnice pa so dostikrat skrite pod perjem. Vsi ščinkavci znajo spretno luščiti semena s kljunom in jezikom. Požiralnik se jim večinoma razširi v golšo, kjer se hrana zbira in mehča. Perutnice so lahko ozke in precej dolge ali pa kratke in zaobljene, kakor pri mnogih tropskih vrstah. Letalnih peres na peruti imajo 9, rep iz 12 peres pa je na koncu raven ali rahlo zarezan. Noge in prsti so močni in srednje dolgi. Na tleh ščinkavci večinoma skačejo, le redkokdaj stopicajo. Samec in samica sta enako ali različno obarvana. Peresa, ki zrastejo po jesenski golitvi, imajo dostikrat široke sive ali rjave robove, ki se do spomladi obrabijo, nakar se spet prikažejo pisani deli perja, ki so bili do takrat skriti. Povečini so to majhni ptiči.
Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem. Dobimo jih skoraj povsod po svetu, samo v [[Avstralija|Avstaliji]], [[Oceanija|Oceaniji]] in na [[Madagaskar]]ju jih ni. Vsega skupaj jih je 135 vrst, najbolj številni pa so v [[Amerika|Ameriki]]. V tropskih krajih [[stari svet|starega sveta]] živi razmeroma malo vrst. Tam jih nadomeščajo [[tkalci]] in [[astrilde]]. Astrilde nadomeščajo ščinkavce tudi v Avstaliji. V hladnejših krajih se večina ščinkavcev seli.
