Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

dodanih 691 zlogov ,  pred 1 letom
nekaj preurejanja
(razni popravki)
(nekaj preurejanja)
|image_map = LocationMacedonia.png
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Danes nad Makedonijo|Денес над Македонија]]}}<br />([[makedonščina|makedonsko]] »Denes nad Makedonija«)
|national motto = {{jezik|mk|[[Svoboda ali smrt|Слобода или смрт]]}}
|official_languages = [[makedonščina]] (uradni in nacionalni jezik)<br />[[albanščina]] (drugi uradni jezik)
|capital = [[Skopje]]
|leader_name1 = [[Gjorgij Ivanov]]
|leader_name2 = [[Zoran Zaev]]
|area_rank = 148145.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 25.333713
|percent_water = 1,9
|population_estimate = 2.055.000
|established_date1 = [[8. september|8. septembra]] [[1991]]
|HDI_year = 2011
|HDI = {{dobiček}} 0.,728
|HDI_rank = 78.
|HDI_category = <span style="color:#090;">visok</span>
|time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.mk]]
|calling_code = 389
|footnotes =
}}
 
'''Severna Makedonija''' ([[makedonščina]]: {{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, [[albanščina]]: ''{{jezik-sq|Maqedonia e Veriut''}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonščina:makedonsko ''Република Северна Македонија'', albanščina:albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dva [[milijon|milijonoma]] [[prebivbalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na [[severozahod]]u na [[Kosovo]] ter na [[severovzhod]]u na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
 
== Zgodovina ==
 
Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Naravo zvezne enote ohrani tudi ureditvi po 1945. Sedanja država Severna Makedonija predstavlja 38 odstotkov zgodovinske geografske regije, še vedno imenovane [[Makedonija (regija)|Makedonija]]. Socialistična republika Makedonija je bila razglašena kot država Makedoncev v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] na prvem zasedanju [[ASNOM]], po osvoboditvi vardarskega dela izpod tedanjih [[Bolgarija|bolgarskih]] okupatorjev. Kot sestavni del federativne države [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] pa je bila razglašena na drugem zasedanju [[AVNOJ]]. Svojo polno neodvisnost je razglasila [[8. septembra]] 1991.
 
== Geografija ==
Severna Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km².
 
Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na tri dele:
 
* gorat zahodni del
* nižinski srednji del
* planotast vzhodni del
 
=== Vodni sistem ===
Vodni sistem (reke in jezera) je v Severni Makedoniji veliko naravno bogastvo. V Severni Makedoniji je veliko termalnih izvirov. Nekateri izviri služijo za zdravljenje ljudi. Nekatere termalne vode izkoriščajo za ogrevanje rastlinjakov pozimi.
 
Severna Makedonija ima tri naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Republiki Severni Makedoniji, ena pa Republiki Albaniji.  Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem so se ohranile drugod izumrle živalske vrste. Kraji ob jezeru so bogati s kulturnimi spomeniki in cerkvami, ki jih je kar 365. V jezeru je 140 različnih endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je na [[UNESCO|UNESCOVEM]] seznamu svetovnih znamenitosti. Mesto [[Ohrid]] je bilo center krščanstva vseh Slovanov, sedež pravoslavne nadškofije, prvih šol in univerz na tem prostoru.<gallery>
Slika:Malko Prespansko ezero panorama.jpg
Slika:Prespansko ezero, cvet.jpg
Slika:Matke hut (8172313503).jpg
Slika:Museum on Water, Ohrid.JPG
Slika:Ohrid Lake and Trpejca seen from Galicica.jpg
Slika:Vardar Stone Bridge Skopje.jpg
Slika:Matka (1 of 16).jpg
Slika:Debarsko jezero (Дебарско езеро).JPG
</gallery>[[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero v Severni Makedoniji. Ima številne zalive in zelo lepe peščene plaže. Prespansko jezero ima en majhen otok, ki se imenuje Golem grad.
 
Najmanjše naravno jezero v Severni Makedoniji je [[Dojransko jezero]]. Bogato je z živim svetom, predvsem ribami ob bregu pa je poraščeno predvsem s trstom.
 
== Prebivalstvo ==
{{Odstotkovni grafikon
|vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref>
|širina=300px
|naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002
|ozadje=#ddd
|položaj=right
|шипке=
{{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|red|1297981|64.18}}
{{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|black|509083|25.17}}
{{Vrsta-odstotek|[[Turki]]|green|77959|3.85}}
{{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|blue|53879|2.66}}
{{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|orange|35939|1.78}}
{{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|cyan|17018|0.84}}
{{Vrsta-odstotek|[[Aromuni]]|yellow|9695|0.48}}
{{Vrsta-odstotek|Ostalo|magenta|20993|1.04}}
|}}
Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Severna Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002|publisher=Државен завод за статистика|url=http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf|language=mk,en}}</ref> Glede na podatke zadnjega popisa so največja [[etnična skupina]] [[Makedonci]], medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.
 
=== Večja mesta ===
V Severni Makedoniji živi več kot dva milijona ljudi. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Skopje (okoli 515 tisoč). Poleg Makedoncev živijo še narodne manjšine: albanska, romska, vlaška, srbska, bošnjaška in turška narodna manjšina.
{| class="wikitable"
|-
 
'''[[Kavadarci]] '''je mesto v pokrajini Tikveš. Poznano je po vinogradniški tradiciji in kakovostnem severnomakedonskem vinu.
== Pokrajina in znamenitosti ==
Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na tri dele:
 
* gorat zahodni del
* nižinski srednji del
* planotast vzhodni del
 
=== Jezik ===
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je [[albanščina]]. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva.
== Znamenitosti ==
* [[Observatorij Kokino]]
* [[Heraclea Lyncestis|Herakleja]]
* [[Stobi]]
 
== Vodni sistem ==
Vodni sistem (reke in jezera) je v Severni Makedoniji veliko naravno bogastvo. V Severni Makedoniji je veliko termalnih izvirov. Nekateri izviri služijo za zdravljenje ljudi. Nekatere termalne vode izkoriščajo za ogrevanje rastlinjakov pozimi.
 
Severna Makedonija ima tri naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Republiki Severni Makedoniji, ena pa Republiki Albaniji.  Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem so se ohranile drugod izumrle živalske vrste. Kraji ob jezeru so bogati s kulturnimi spomeniki in cerkvami, ki jih je kar 365. V jezeru je 140 različnih endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je na [[UNESCO|UNESCOVEM]] seznamu svetovnih znamenitosti. Mesto [[Ohrid]] je bilo center krščanstva vseh Slovanov, sedež pravoslavne nadškofije, prvih šol in univerz na tem prostoru.<gallery>
Slika:Malko Prespansko ezero panorama.jpg
Slika:Prespansko ezero, cvet.jpg
Slika:Matke hut (8172313503).jpg
Slika:Museum on Water, Ohrid.JPG
Slika:Ohrid Lake and Trpejca seen from Galicica.jpg
Slika:Vardar Stone Bridge Skopje.jpg
Slika:Matka (1 of 16).jpg
Slika:Debarsko jezero (Дебарско езеро).JPG
</gallery>[[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero v Severni Makedoniji. Ima številne zalive in zelo lepe peščene plaže. Prespansko jezero ima en majhen otok, ki se imenuje Golem grad.
 
Najmanjše naravno jezero v Severni Makedoniji je [[Dojransko jezero]]. Bogato je z živim svetom, predvsem ribami ob bregu pa je poraščeno predvsem s trstom.
 
== Gospodarstvo ==
 
Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.
 
== Jezik ==
{| class="wikitable"
! colspan="2" |Jeziki v Severni Makedoniji
<small>2002</small>
|-
|Makedonski jezik
|66.49%
|-
|Albanski jezik
|25.1%
|-
|Turški jezik
|3.54%
|-
|Romski jezik
|1.90%
|-
|Srbski jezik
|1.22%
|-
|Bošnjaški jezik
|0.42%
|-
|Vlahovski jezik
|0.34%
|-
|drugi
|0.95%
|}
Makedonski jezik je soroden z bolgarskim jezikom, a ima vidne podobnosti tudi s srbskim jezikom in mnogimi narečji tako v Srbiji kot Bolgariji. Je edini uradni jezik države, a manjšine v občinah, kjer dosegajo 20 % prebivalstva manjšinski jeziki, imajo pravico tudi do javne uporabe manjšinskega jezika. Makedonščina je po drugi svetovni vojni jezik standardizirala, a jezik je široko sprejet.
 
== Izobraževanje ==
 
=== Mediji ===
Najstarejši časopis v državi je N''ova Makedonija'' z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila ''Utrinski Vesnik'', ''Dnevnik'', ''Vest'', ''Fokus'', ''Večer'', ''Tea Moderna'', ''Makedonsko Sonce'' in ''Koha''. Javni kanal je SevernomakedonskaMakedonska Radiotelevizijaradiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip.
 
=== Kultura ===
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{kategorija v Zbirki|North Macedonia}}
* [http://makedonija.name/ Macedonia Info]
{{-}}
{{Evropa}}