Forenzična sociolingvistika: Razlika med redakcijama

V govorjenem besedilu lažje prepoznamo spol govorca. V nekaterih jezikih določene končnice v besedilu nakazujejo avtorjev spol, npr. v slovenščini je spol možno prepoznati s pomočjo glagolskih oblik. Ker pa vsi jeziki ne vsebujejo teh elementov se morajo zanašati na druge dejavnike: lingvisti so npr. pri govorcih angleščine ugotovili, da ženske pogosteje uporabljajo končnico ''-ing'', moški pa končnico ''-in''. Ker pa uporaba končnic ni vezana na spol, prav tako pa vsi pripadniki istega spola jezika ne bodo uporabljali na enak način, je treba upoštevati tudi druge dejavnike. Moški načeloma pišejo daljša besedila, delajo pa več slovničnih napak kakor ženske. V besedila vnašajo primere iz športa, prisotno je tudi namigovanje na spolnost. Uporabljajo več številčnih besed (tri, deset, sto), značilno za njih je tudi neposredno izražanje mnenja. Ženske uporabljajo več glagolov, povedi so krajše, nekatere besede večkrat ponovijo. Rade uporabljajo osebne in svojilne zaimke (jaz, moja), sklicujejo se na čustva, dajejo poklone in uporabljajo vljudnostne fraze. Načeloma izogibajo konfliktom, moški pa uporabljajo bolj odločen, samozavestni jezik.

 

Človeški glas se s staranjem spreminja, zato je dober pokazatelj starosti govorca, saj je npr. glas odraslega moškega zelo drugačen od glasu majhnega otroka. Drugi dejavniki, ki nakazujejo starost govorca so izgovorjava, slovnica in besedni zaklad (Košti, 2014).V jeziku starejših lahko torej najdemo arhaizme, mlajši pisci pa uporabljajo sleng. Mlajši so bolj seznanjeni s sodobno tehnologijo, zato za tehnične proizvode uporabljajo pravilne izraze, medtem ko starejši raje uporabljajo bolj poenostavljene in opisne izraze. Indic starosti lahko predstavljajo tudi omembe določenih oglasov, izdelkov in na primer popularnih glasbenih skupin.