Forenzična sociolingvistika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Forenzična sociolingvistika''' je veja jezikoslovja, ki preučuje povezavo med jezikom in družbo v kontekstu foren... |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 21:
* ljudmi z različnim geografskim poreklom.
=== Spol ===
Znanstveniki so ugotovili, da se pri moških in ženskah aktivirajo različni deli možganov pri uporabi jezika, kar se odraža v drugačnem načinu sporazumevanja. Razlike med spoloma obstajajo v pisni in besedni komunikaciji (Corney, 2003).
V govorjenem besedilu lažje prepoznamo spol govorca. V nekaterih jezikih določene končnice v besedilu nakazujejo avtorjev spol, npr. v slovenščini je spol možno prepoznati s pomočjo glagolskih oblik. Ker pa vsi jeziki ne vsebujejo teh elementov se morajo zanašati na druge dejavnike: lingvisti so npr. pri govorcih angleščine ugotovili, da ženske pogosteje uporabljajo končnico ''-ing'', moški pa končnico ''-in''. Ker pa uporaba končnic ni vezana na spol, prav tako pa vsi pripadniki istega spola jezika ne bodo uporabljali na enak način, je treba upoštevati tudi druge dejavnike (Košti, 2014).
Moški načeloma pišejo daljša besedila, delajo pa več slovničnih napak kakor ženske. V besedila vnašajo primere iz športa, prisotno je tudi namigovanje na spolnost. Uporabljajo več številčnih besed (tri, deset, sto), značilno za njih je tudi neposredno izražanje mnenja. Ženske uporabljajo več glagolov, povedi so krajše, nekatere besede večkrat ponovijo. Rade uporabljajo osebne in svojilne zaimke (jaz, moja), sklicujejo se na čustva, dajejo poklone in uporabljajo vljudnostne fraze. Načeloma izogibajo konfliktom, moški pa uporabljajo bolj odločen, samozavestni jezik.
== Glej tudi ==
| |||