POP3: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m restub
Lacen (pogovor | prispevki)
dodal vsebino
Vrstica 2:
 
POP3 in prejšnje verzije omogočajo uporabnikom s slabšo internetno povezavo, da poberejo elektronsko pošto s strežnika in ogled teh sporočil ter manipulacijo le njih, ne da bi bili povezani na [[internet]]. Čeprav večina programov omogoča, da se sporočila obdržijo na strežniku po odjemu, se večina POP3 programov ponavadi poveže, sname vsa [[sporočilo|sporočila]], jih shrani na uporabnikovem [[računalnik]]u in označi kot nova ter jih nato, preden se odjavi, zbriše s strežnika. Druga vrsta protokola, imenovana [[IMAP]] v nasprotju s POP vsa ta sporočila privzeto pusti na strežniku tudi po odjemu. Tako omogoča dostop do pošte več uporabnikom, ne samo enemu.
 
Večina POP3 ukazov identificira elektronsko sporočilo s svojo številko na poštnem strežniku. To povzroča
težavo za odjemalca, ki namerava pustiti elektronsko sporočila na strežniku in se tako lahko številka sporočila spremeni med različnimi povezavami do strežnika. Tukaj jim POP3 protokol omogoča rabo POP3 UIDL (Unique IDentification Listing) ukaza.
UIDL nudi mehanizem s katerim se izognemu spornemu številčenju. Strežnik imenuje nabor znakov kot stalen in unikaten identifikator za sporočilo. Odjemalec lahko zatem uporabi ta identifikator za ugotovitev katero sporočilo mora prenesti k sebi.
 
== Potek dialoga s strežnikom POP3 ==
Vrstica 40 ⟶ 44:
== Glej tudi ==
* [[IMAP]]
* [[MIME]]
 
{{www-stub}}