Frigg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
urejanje virov, slik |
||
Vrstica 1:
'''Frigga''' je bila v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] boginja poroke, materinstva, modrosti, zemlje, napovedovanja prihodnosti in ljubezni. Bila je žena vrhovnega boga [[Odin|Odina]] ter mati boga svetlobe Baldra. Frigga je povezana z nordijsko boginjo plodnosti in ljubezni [[Freyja|Freyo]]. Iz njenega imena izvira današnje angleško poimenovanje za petek ''Friday.'' Njen vpliv se izkazuje v moderni dobi, predvsem v umetnosti in popularni kulturi. Frigga je predstavljala predmet čaščenja v germanskem neopaganizmu. V [[Slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] ji je podobna boginja ljubezni in zakona Lada.[[Slika:Frigg by Doepler.jpg|sličica|
== Izvor imena ==
Njeno ime izvira iz pragermanskega samostalnika *''frijaz'', ki izhaja iz istega vira ([[indoevropski prajezik]]) kot ženski samostalnik *''priyā''. Kasneje se je za razlikovanje ženskega in moškega spola doda pripona -a, iz katere nastane ime Frigga. Iz samostalnika *''priyā'' nastane ime Freya.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bulfinch's Mythology|last=Bulfinch|first=Thomas|publisher=Thomas Y. Crowell Company|year=1913|isbn=|location=|page=344|cobiss=}}</ref> Iz njenega imena izvira današnje angleško poimenovanje za petek (Friday). Prihaja iz staroangleškega izraza ''frigedag'', ki pomeni "Friggin dan".<ref>{{Navedi knjigo|title=A Handbook of Germanic Etymology.|last=Orel|first=Vladimir|publisher=BRILL|year=2003|isbn=|location=Boston|page=93-94|cobiss=}}</ref>
Vrstica 18:
=== Prozna Edda ===
[[Slika:Frigg and Odin in Grímnismál by Frølich.jpg|thumb|272x272px|Frølich, Lorenz: Odin in Frigga (1895)|alt=]]Prozna ali mlajša [[Prozna Edda|Edda]] je zbirka nordijskih mitoloških pesmi, ki jih je okoli 1220 zbral islandski zgodovinar Snorri Stulrusson. Sestavljena je iz treh knjig: ''Gylfaginning'', ''Skáldskaparmá''l in ''Háttatal''.
V prvi knjigi ''Gylfaginning'' je Frigga omenjena, ko preoblečeni kralj Gylfi želi vedeti, kaj pomeni izraz za nordijske boginje [[azi]]. Prerok High mu odgovori, da je »najvišja med njimi Frigga« in da je Freya »najvišje uvrščena poleg nje«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Edda|last=Faulknes|first=Anthony|publisher=Everyman|year=1995|isbn=0-460-87616-3|location=|page=29|cobiss=}}</ref> V devetinštiridesetem delu knjige je predstavljena zgodba njenega sina Balderja vse do njegovega pogreba, katerega se udeležijo različna mitološka bitja, Odin in Frigga.
V drugem delu mlajše Edde ''Skáldskaparmál'' Frigga nastopa ves čas. Prvič je omenjena na začetku, ko azijevi bogovi in boginje pripravijo gostijo. Frigga je ena izmed dvanajstih bogov, ki se nahajajo v občinstvu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Edda|last=Faulknes|first=Anthony|publisher=Everyman|year=1995|isbn=0-460-87616-3|location=London|page=59|cobiss=}}</ref>
== Upodobitve v umetnosti ==
Frigga se v umetnosti, literaturi in glasbi omenja do moderne dobe. Po njej sta poimenovani dve igri: ''Friggja'' iz 18. stoletja'','' ki jo je napisal švedski kralj Gustav III ter ''Frau Frigg und Doktor Faust'', ki sta jo leta 1937 napisala Hans Friedrich Blunck in H. F. Block. Bila je predmet poslikovanja umetnikov K. Ehrenberga (slika ''Friig, Freya'' iz leta 1883), Johna Charlesa Dollmana (slika ''Frigga Spinning the Clouds iz'' leta 1900) ter H. Thoma (slika ''Fricka'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Dictionary of Northern Mythology|last=Simek|first=Rudolf|publisher=D. S. Brewer|year=2007|isbn=0-85991-513-1|location=|page=94|cobiss=}}</ref>
Vrstica 33 ⟶ 31:
== Viri ==
Encyclopedia Mythica (3. marec 1997). ''»[https://pantheon.org/articles/f/frigg.html Frigg«]''Pridobljeno 26. marec 2019 ▼
▲Encyclopedia Mythica (3. marec 1997). ''»[https://pantheon.org/articles/f/frigg.html Frigg«]''Pridobljeno 26. marec 2019
McCoy, Daniel (2012-2019). ''»[https://norse-mythology.org/gods-and-creatures/the-aesir-gods-and-goddesses/frigg/ Norse Mythology for Smart People«].'' Pridobljeno 26. marec 2019
Thorp, Benjamin. ''Edda Sæmundar Hinns Frôða: The Edda of Sæmund the Learned Part I.'' Trübner, London 1907.
| |||