Frigga: Razlika med redakcijama

odstranjenih 153 zlogov ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
m
m
Njeno ime izvira iz pragermanskega samostalnika *''frijaz'', ki izhaja iz istega vira ([[indoevropski prajezik]]) kot ženski samostalnik *''priyā''. Kasneje se je za razlikovanje ženskega in moškega spola doda pripona -a, iz katere nastane ime Frigga. Iz samostalnika *''priyā'' nastane ime Freja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bulfinch's Mythology|last=Bulfinch|first=Thomas|publisher=Thomas Y. Crowell Company|year=1913|isbn=|location=|page=344|cobiss=}}</ref> Iz njenega imena izvira današnje angleško poimenovanje za petek (Friday). Prihaja iz staroangleškega izraza ''frigedag'', ki pomeni "Friggin dan".<ref>{{Navedi knjigo|title=Handbook of Germanic Etymology|last=Simek|first=Rudolf|publisher=D. S. Brewe|year=2003|isbn=0-85991-513-1|location=|page=93-94|cobiss=}}</ref>
 
Boginji Frigga in Freja po mnenju strokovnjakov izvirata iz istega germanskega bitja, saj obema pripisujejo podobne darove in lastnosti – obe sta med drugim predstavljali boginji ljubezni ter napovedovanja prihodnosti. Na tem temelji nastanek njune hipoteze skupnega izvora.<ref>{{Navedi knjigo|title=»Freyja and Frigg«, The Concept of the Goddes|last=Grundy|first=Stephan|publisher=|year=1998|isbn=0-415-19789-9|location=London|page=55-56|cobiss=}}</ref> Po tej se je evolucija boginj iz skupnega germanskega bitja začela razlikovati šele v poznem vikingškemvikinškem obodbju. Od takrat ju razlikuje le njuno ime.<ref>{{Navedi knjigo|title=Spinning Seiðr. Old Norse Religion in Long-Term Perspective: Origins, Changes and Interactions|last=Heide|first=Eldar|publisher=Preses nams|year=2006|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>
 
== Zgodovinski zapisi ==
Prozna ali mlajša [[Prozna Edda|Edda]] je zbirka nordijskih mitoloških pesmi, ki jih je okoli 1220 zbral islandski zgodovinar Snorri Stulrusson. Sestavljena je iz treh knjig: ''Gylfaginning'', ''Skáldskaparmá''l in ''Háttatal''.
 
V prvi knjigi ''Gylfaginning'' je Frigga omenjena, ko preoblečeni kralj Gylfi želi vedeti, kaj pomeni izraz za nordijske boginje [[azi]]. Prerok High mu odgovori, da je »najvišja med njimi Frigga« in da je Freja »najvišje uvrščena poleg nje«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Edda|last=Faulknes|first=Anthony|publisher=Everyman|year=1995|isbn=0-460-87616-3|location=|page=29|cobiss=}}</ref> V devetinštiridesetem delu knjige je predstavljena zgodba njenega sina Balderja vse do njegovega pogreba, katerega se udeležijo različna mitološka bitja, Odin in Frigga.<ref>{{Navedi knjigo|title=Edda|last=Faulknes|first=Anthony|publisher=Everyman|year=1995|isbn=0-460-87616-3|location=London|page=50-51|cobiss=}}</ref>
 
V drugem delu mlajše Edde ''Skáldskaparmál'' Frigga nastopa ves čas. Prvič je omenjena na začetku, ko azijevi bogovi in boginje pripravijo gostijo. Frigga je ena izmed dvanajstih bogov, ki se nahajajo v občinstvu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Edda|last=Faulknes|first=Anthony|publisher=Everyman|year=1995|isbn=0-460-87616-3|location=London|page=59|cobiss=}}</ref>
<br />[[Slika:Frigg and Odin in Grímnismál by Frølich.jpg|thumb|383x383px|Frølich, Lorenz: Odin in Frigga (1895)|alt=|sredina]]
== Upodobitve v umetnosti ==
Frigga se v umetnosti, literaturi in glasbi omenja do moderne dobe. Po njej sta poimenovani dve igri: ''Friggja'' iz 18. stoletja'','' ki jo je napisal švedski kralj Gustav III ter ''Frau Frigg und Doktor Faust'', ki sta jo leta 1937 napisala Hans Friedrich Blunck in H. F. Block. Bila je predmet poslikovanja umetnikov K. Ehrenberga (slika ''Friig, Freya'' iz leta 1883), Johna Charlesa Dollmana (slika ''Frigga Spinning the Clouds iz'' leta 1900) ter H. Thoma (slika ''Fricka'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Dictionary of NorthernyNorthern Mythology|last=Simek|first=Rudolf|publisher=D. S. Brewer|year=2007|isbn=0-85991-513-1|location=|page=94|cobiss=}}</ref>
 
Bila je predmet poslikovanja umetnikov K. Ehrenberga (slika ''Friig, Freya'' iz leta 1883), Johna Charlesa Dollmana (slika ''Frigga Spinning the Clouds iz'' leta 1900) ter H. Thoma (slika ''Fricka'').
 
Kot lik nastopa v Marvelovih stripih in filmih o superjunakih studia ''Marvel Studios'', kjer upodablja kraljico namišljenega kraljestva Asgard, Odinovo ženo ter mati boga groma [[Thor|Thora]] in posvojenega sina [[Loki|Lokija]].
87

urejanj