Črni bezeg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 93.103.27.74 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot Oznaka: vrnitev |
dodana uporaba, rez, gojenje |
||
Vrstica 17:
'''Čŕni bezèg''', tudi '''~ bèzeg''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sambucus nigra''''') je [[rastlina]] ([[grm]]) z značilnim [[cvetje]]m in kasneje drobnimi [[jagoda]]mi. Cvetovi imajo značilen, aromatičen okus.
== Opis ==
Črni bezeg (''Sambucus nigra L''.) botaniki uvrščajo v tri družine. To so ''Adoxaceae'' – pižmičevke, ''Caprifoliaceae'' – kovačnikovke in ''Sambucaceae'' – bezgovke.
Za bezeg so značilni pernati listi, plod pa ima trisemensko [[Jagoda|jagodo]], ki se razvije v kobulastih socvetjih. Rastlino gojimo, ko je srednje do velik grm ali drobno drevo. Ima plitek koreninski sistem, iz katerega izraščajo koreninski poganjki. [[Lubje]] je sivo in rumenkasto rjave barve, površina lubja je pogosto groba oziroma hrapava.
== Gojenje črnega bezga ==
=== Klima in lega ===
[[Slika:Sambucus nigra fruit kpjas 26082005 1.jpg|left|thumb|Plodovi]]
Črni bezeg (''Sambucus nigra L.'') je zelo razširjena [[Vrsta (biologija)|vrsta]], ki uspeva po vsej [[Evropa|Evropi]], Zahodni in Srednji [[Azija|Aziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Najbolje uspeva na vlažnih zemljiščih do 600 m nadmorske višine. Slabo prenaša vetrovne lege in potrebuje letno do 700 mm [[Padavine|padavin]]. [[Bezeg]] je samooplodna [[Rastline|rastlina]]. Cvetovi imajo izrazit vonj. V naravi dobro uspeva na polnem soncu ali v polsenci. Najdemo ga na gozdnem robu, jasah in v bližini človeških bivališč.
=== Tla ===
Črni bezeg uspeva na rodovitnih, srednje težkih tleh. Ustrezajo mu tla, bogata z [[Dušik|dušikom]] in s [[Fosfat|fosfati]]. Slabše uspeva na težkih in peščenih tleh. V tleh mora biti 2 % humusa in pH med 6,0 in 6,5. Ustrezajo mu dobro odcedna tla z dobro kapaciteto za vodo.
=== Razmnoževanje črnega bezga ===
V naravi se bezeg razmnožuje [[Spolno razmnoževanje|generativno]] s [[Seme|semenom]] in [[Nespolno razmnoževanje|vegetativno]] s koreninskimi izrastki. V intenzivni pridelavi bezga uporabljamo vegetativno razmnožene sadike. Bezeg razmnožujemo z lesnatimi in zelenimi [[Potaknjenec|potaknjenci]]. Sorte, ki se težje koreninijo, razmnožujemo s cepljenem na gojene podlage ali pa z grebeničenjem.
=== Rez bezga ===
Črni bezeg režemo v času mirovanja. Črni bezeg rodi na enoletnem lesu. Pri rezi si izberemo močne, zdrave, enoletne poganjke na ogrodnih vejah. V primeru, da ni dovolj enoletnih poganjkov, pustimo dvoletne poganjke. Takoj po cvetenju opravimo poletno rez, s katero osvetlimo krošnjo. Tako zagotovimo dovolj svetlobe rastlini. Odstranjujemo šibke, poškodovane in nerodne poganjke.
== Uporaba črnega bezga ==
Cvetove uživamo sveže kot dodatek k različnim jedem, posušene uporabljamo za čaje. Iz cvetov črnega bezga pridelujemo alkoholne pijače. Cvetovi in plodovi imajo širok spekter zdravstveno koristnih lastnosti. Zreli plodovi so bogati z [[Antocian|antocianini]] in drugimi snovi z antioksidantnimi lastnostmi. Cvetovi in plodovi imajo visoke koncentracije [[Antioksidant|antioksidantov]].
=== Bezgove jagode ===
Bezgovi plodovi oz. jagode se na začetku razvoja plodov zelene barve. Tekom razvoja postanejo rjavordeče. V tehnološki zrelosti so črne barve z leskom. Bezgove jagode pridelujemo zaradi visoke vsebnosti antocianov. V bezgovem soku je visoka vsebnost bioaktivnih snovi, [[Antocian|antocianov]], [[Flavonoidi#Kvercetin|kvercetinov]] in hidroksicimetne kisline.
Bezgove jagode uporabljamo za pridelavo intenzivnih barvil, ki so dalj časa obstojna in tudi bolj odporna na svetlobo, spremembo temperature in kislosti. Uporabljajo se kot naravna barvila v hrani in pijači.
Črni bezeg ima dolgo tradicijo v številnih kulturah kot zdravilna rastlina. Uporablja se ga za zdravljenje virusnih okužb in je ena najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin po vsem svetu. Pri zdravljenju se uporabljajo ekstrakti črnega bezga in podobni proizvodi. Uporabljajo se zlasti pri zdravljenju gripe in kot prehranska dopolnila.
== Viri ==
Krajnc M., Krajnc K. 2002: ''Žlahtni bezeg.'' Slovenj Gradec: Kmetijska založba
Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana
Lim, T.K. 2012. Sambucus nigara L. Edible Medicinal and Non-Medicinal Plants: Volume 1. Springer Science+Business Media B.V. 2012.
== Zunanje povezave ==
|