Gorica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Dodano besedilo in viri. |
||
Vrstica 49:
==Zgodovina==
=== Izvor imena ===
Italijansko ime Gorizia najverjetneje izhaja iz slovenskega imena Gorica, ki pomeni majhna gora.
Ime Gorica so prvič zasledili leta 1001 v listini, ki jo je izdal cesar Oton III, ko je oglejskemu patriarhu podelil polovico vasi Solkan in Gorice. Mesto se nahaja tako v bližini morja kot v bližini hribov in zaradi tega je podnebje tukaj optimalno, predvsem za gojenje vinske trte. Hribi jo varujejo pred mrzlimi vetrovi, morje pa poskrbi za mediteransko podnebje. Habsburžani so jo imenovali lepota Jadrana.
===Nastanek urbane naselbine===
Naselbina je kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenjena leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] V 11. in 12. stoletju je naselje dobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheim]] imenoval Goriški, od srede 12. stoletja ime prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj oblikoval v tržno naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenjskega sejma.
== Večjezičnost ==
Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili furlanščina, nemščina in slovenščina. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z latinščino jezik izobraževanja v jezuitskih šolah. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času Napoleonove zasedbe (1809–1813) je bila italijanščina najbolj razširjeni jezik, v času restavracije pa je ponovno prevladala nemščina.
V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosednji Kraljevini Italiji že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1000 govorcev italijanščine.
Leta 1900 je 4.754 Goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Lilliana Ferrari v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence.
Priključitev k Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela Fašistična stranka in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika.
Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo italijanščina, slovenščina in furlanščina ter regionalna narečja.
=== Izobraževanje v slovenskem jeziku ===
V goriški pokrajini je z Zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji Zakon 38/2001 slovenščina postala zaščitena kot manjšinski jezik. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. V goriški pokrajini je 6 slovenskih vrtcev, 5 osnovnih šol, 1 srednja šola in 6 višjih srednjih šol, združenih v stavbi v ulici Puccini, kjer lahko učenci izbirajo med tremi gimnazijami (klasični licej Primož Trubar, družboslovni in znanstveni licej Simon Gregorčič in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vega, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zois).
== Hrana ==
Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske in furlanske kulture. Tipične goriške jedi so: „krudegini“(it. cotechino) in kislo zelje, golaž ter zeliščna frtalja (it. frittata). Najbolj tipična sladica je gubanca (gubana). Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote.
==Znani Goričani==
Vrstica 60 ⟶ 79:
* {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}}
*Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice.
*Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia.
*Vogrič, Erika Jazbar in Zdenko. 2008. ''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti.'' Gorica: Zadruga Goriška Mohorjeva.
== Glej tudi ==
| |||