Laminat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
2po500 (pogovor | prispevki)
dodana povezava do wikipedia.org
slog
Vrstica 1:
'''Laminat (angleško Laminate flooring<ref>{{Navedi revijo|title=Laminate flooring|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Laminate_flooring&oldid=878420609|journal=Wikipedia|date=2019-01-14|language=en}}</ref>)''' je med bolj priljubljenimi vrstami talnih oblog. Osnovna sestava laminata je HDF sredica (trda vlaknena plošča), ki s svojo visoko gostoto omogoča materialu trdnost in togost. Vrhnji sloj pri laminatu predstavlja dekor talne obloge. To je tanka plat tiskanega vinila, ki je lepljen na osnovno HDF ploščo. Z leti se je razvijal tudi laminat, kot talna obloga. Iz klasičnih struktur in barv desk laminata, v današnjem času tako poznamo lesne dekorje, dekorje kamna in druge, ne vsakdanje barve in grafike. Vrhnji sloj pa je posebna plast namenjena predvsem zaščiti, kot tudi izdelavi strukture talne obloge. Med proizvajalci se tako razlikuje tudi število zgornjih slojev in debelina le tega.
 
 
Vrstica 10:
Cena laminata je verjetno najpogostejši odločevalec pri nakupu. Cena laminata se lahko začne pod 10€/m2, vse je odvisno od kvalitete materialov in debeline laminata. Poleg cene je na strani laminata tudi način vzdrževanja. Tu ni potrebno velikih posegov, priporočljivo je le redno čiščenje in primerna uporaba. Ker so trenutno v svetu zelo popularni DIY (»Naredi sam«) projekti, je laminat v samem vrhu po enostavnosti vgradnje. Za montažo laminata je potrebno nekaj ročnih spretnost, primerna osnovna podlaha (estrih) in nekaj preprostega orodja. Proizvajalci za namen enostavne vgradnje razvijajo številne sisteme klik spajanja. Tudi na tem področju se je laminat v zadnjem času zelo razvil in izboljšal.
 
'''== Plusi in minusi laminata''' ==
 
 
'''Plusi in minusi laminata'''
 
+ Cena nakupa
 
Vrstica 32 ⟶ 29:
<nowiki>*</nowiki>Polaganje laminata na tla s talnim ogrevanjem: laminatni pod lahko polagate samo na tla s toplovodnim talnim ogrevanjem z največjo temperaturo ogrevanja 27 °C.<ref>{{Navedi splet|title=Podpora|url=https://www.floor-experts.si/podpora/|website=Floor Experts|accessdate=2019-03-26|language=sl-SI}}</ref> (Vir: [https://www.floor-experts.si/podpora/#teh https://www.floor-experts.si/podpora/])
 
'''== Montaža laminata''' ==
 
 
'''Montaža laminata'''
 
Za vgradnjo laminata je potrebno paziti na nekaj pomembnih točk. Podlaga mora biti čvrsta, suha in čista. Vse neravnine je potrebno pred pričetkom del ustrezno izravnati. Pod laminat je potrebno položiti podlogo ki skrbi za toplotno, kot tudi zvočno izolacijo, hkrati pa poskrbi za regulacijo majhnih neravnin (če se laminat polaga na estrih, je potrebno pod podlogo položiti PE folijo). Zahvaljujoč klik sistemu spajanja laminata ni potrebno lepiti po spojih, vsekakor pa se ga ne sme lepiti na podlago. Ker gre za plavajoče polaganje je potrebno ob stenah in drugih nepremičnih elementih v prostoru zagotoviti zadostni odmik in tako omogočiti njegovo premikanje po prostoru. Pred vgradnjo je potrebno upoštevati proizvajalčeva navodila za montažo. Za lepšo izvedbo je potrebno okoli vrat in podbojev nekaj spretnosti, da se laminat lepo zaključi in s tem odmik do stene ni viden. Ob morebitni poškodbi določene deske se z nekaj spretnost le-to enostavno zamenja.
 
'''== Primerna uporaba in vzdrževanje''' ==
 
 
'''Primerna uporaba in vzdrževanje'''
 
Voda in vlaga sta največji sovražnik večina laminatov, zato je potrebno pri vzdrževanju upoštevati, da se tla briše z vlažno, dobro ožeto krpo. Najbolj priporočljiva je uporabo čistil namenjena za laminat ali vinil talno oblogo. Čistilo se enostavno razprši po površini in obriše. Zaščita pohištva (stoli in mize) z ustreznimi čepi iz filca omogoča brez skrbno premikanje po prostoru. V prostorih kjer se uporabljajo pisarniški stoli, se pod le te namesti prozorne polikarbonatne zaščitne plošče. Tako lahko podaljšamo življenjsko dobo laminata.
 
'''== Razred obrabe''' ==
 
 
'''Razred obrabe'''
 
V skladu z DIN EN 13329: 2006 je vsak laminat opremljen z oznako za odpornost obrabe AC1, AC2 itd. Ocena odpornosti laminata je testirana s posebno napravo, kjer se brusni papir vrti na površini laminata. Na vsakih 100 vrtljajev se preveri poškodba laminata, na 200 vrtljajev se zamenja brusni papir. Vrednost IP je določena takrat, ko se odkrije obraba laminata.
 
Vrstica 74 ⟶ 62:
Glede na zgornje vrednosti se tako določi razred obrabe ali je laminat primeren za stanovanjsko ali komercialno uporabo.<ref>{{Navedi splet|title=Laminate Flooring Glossary: Defining laminate flooring terms|url=https://www.krono-original.com/en-gb/glossary|website=www.krono-original.com|accessdate=2019-03-26|language=en-GB}}</ref>
 
'''== Zgodovina''' ==
 
 
'''Zgodovina'''
 
Na Švedskem je bil leta 1977 razvit prvi laminat, na Evropsko tržišče pa je prišel šele leta 1980. Takrat inovativna talna obloga se je hitro razširila in med kupci pridobila zaupanje. V začetkih razvoja laminat ni bil tako kakovosten, kot je danes, toda zahvaljujoč razvoju in tehnologiji, je laminat v tem času pridobil na kvaliteti in uporabnosti.