Wikipedija

Butan (država): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
JozefD (pogovor | prispevki)
8.562 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
slovnica, np, dodano iz en wiki
Vrstica 9:
| image_map = Bhutan (orthographic projection).svg
| alt_map = | map_caption =
| national_anthem = ''[[Druk tsendhen]]''<br/>{{small|''Kraljevina grmečega zmaja''}}
| capital = [[Thimphu]]
| latd=27 |latm=28.0 |latNS=N |longd=89 |longm=38.5 |longEW=E
Vrstica 16:
| religion = [[Vadžrajana|Vadžrajana Budizem]]
| demonym = Butanci
| government_type =[[Unitarna država|Unitarna]], [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
| leader_title1 = [[Druk Gjalpo‎]]Gjalpo
| leader_name1 = [[Džigme Kesar Namgjel Vangčuk]]
| leader_title2 = [[Seznam predsednikov vlade Butana|Predsednik vlade]]
| leader_name2 = [[Lotay Tshering]]
| legislature = [[Parlament Butana|Parlament]]
| upper_house = [[Nacionalni svet (Butana)|Nacionalni svet]]
| lower_house = [[Narodna skupščina (Butana)|Narodna skupščina]]
| sovereignty_type = [[Zgodovina Butana|Nastanek]]
| sovereignty_note = Zgodnje 17. stoletje
| established_event1 = [[DinastijaRodbina Vangčuk]]
| established_date1 = 17. december 1907
| established_event2 = [[Butansko-Indijski odnosi|IndoIndijsko-Butanska pogodba]]
| established_date2 = 8. avgust 1949
| established_event3 = [[Ustava Butana|Ustavna monarhija]]
| established_date3 = 18. julij 2008
| area_rank = 136
| area_magnitude = 1 E10
| area_km2 = 38,.394
| area_sq_mi = 14,.824 <!--38,394 km2-->
| area_footnote =
| percent_water = 1.,1
| population_estimate = 742,.737<ref name=clock>{{cite web |url = http://countrymeters.info/en/Bhutan |title = Bhutan Population clock |year = 2012 |publisher = Countrymeters.info |accessdate = 22 October 2012 }}</ref>
| population_estimate_rank = 165
| population_estimate_year = 2012
| population_census = 634,.982<ref name=census>{{cite web |url = http://unstats.un.org/unsd/demographic/meetings/wshops/Thailand_15Oct07/docs/Countries_presentations/Bhutan_Results.ppt |title = Population and Housing Census of Bhutan — 2005 |format = PPT |publisher = UN |year = 2005 |accessdate = 5 January 2010 }}</ref>
| population_census_year = 2005<sup>a</sup>
| population_density_km2 = 18.,0 <!--691141 / 38394-->
| population_density_sq_mi = <!--691141 / 14824--><!--Do not remove per [[WP:MOSNUM]]-->
| population_density_rank = 196
 
| GDP_PPP = $7.7017701 mlrd<ref name=imf2>{{cite web |url = https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2018/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&pr.y=10&sy=2015&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=514&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=|title = Butan |publisher = International Monetary Fund }}</ref>
| GDP_PPP_rank =
| GDP_PPP_year = 2018
| GDP_PPP_per_capita = $9,.426<ref name=imf2/>
| GDP_PPP_per_capita_rank = 115
| GDP_nominal = $2.,547 mlrd<ref name=imf2/>
| GDP_nominal_rank =
| GDP_nominal_year = 2018
| GDP_nominal_per_capita = $3,.117 <ref name=imf2/>
| GDP_nominal_per_capita_rank = 130
| Gini_year = 2012
| Gini_change = <!--increase/decrease/steady-->
| Gini = 38.,7 <!--number only-->
| Gini_ref =<ref name="wb-gini">{{cite web |url = http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title = Gini Index |publisher = World Bank |accessdate = 2 March 2011 }}</ref>
| Gini_rank =
| HDI = 0.,612 <!--number only, between 0 and 1-->
| HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady-->
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{cite web |url=http://www.hdr.undp.org/en/2018-update |title=2018 Human Development Report |year=2018 |accessdate=29 September 2018 |publisher=United Nations Development Programme }}</ref>
Vrstica 73:
}}
| currency_code =
| time_zone = [[Bhutan Time|BTT]]
| utc_offset = +6
| time_zone_DST = se ne uporablja
| utc_offset_DST = +6
| drives_on = [[Vožnja po levi – desni strani|po levi]]
| cctld = .bt
| calling_code = +975
| footnote_a = Število prebivalstva je bilo ocenjeno na osnovi sporočene številke 1 miljon leta 1970, ko je Kraljevina Butan postala članica Združenih narodov, ker natančnejših podatkov ni na razpolago.<big><ref>{{cite web |url = http://www.unhchr.ch/tbs/doc.nsf/0/073f330f9a61c6b0c1256aca004f2ea8?OpenDocument |title = Treaty Bodies Database – Document – Summary Record – Bhutan |publisher = [[Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights]] (UNHCHR) |date = 5 June 2001 |accessdate = 23 April 2009 }}</ref></big> Zato je pri oceni vzeta letna stopnja rasti prebivalstva med 2–3%, največ prebivalcev okoli 2 miljona naj bi bilo v letu 2000. Popis je bil izveden leta 2005, ko so uradno našteli 672,.425 prebivalcev. Posledično je Oddelek za prebivalstvo pri Združenih narodih zmanjšal svojo oceno leta 2006 revidiral<big><ref>{{cite web |url = http://esa.un.org/unpp |title = World Population Prospects |publisher = [[United Nations]] |year = 2008 |accessdate = 4 December 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100107202528/http://esa.un.org/unpp |archivedate = 7 January 2010 |deadurl = no }}</ref></big> za celotno obdobje med leti 1950 do 2050.
}}
 
'''Butan''' ({{IPAc-en|b|uː|ˈ|t|æ|n}} or {{IPAc-en|b|uː|ˈ|t|ɑː|n}}; [[Dzongkha]] འབྲུག་ཡུལ ''Dru Ü'', ʈʂɦu yː,<ref name=Driem478>{{cite book|last1=Driem|first1=George van|title=Dzongkha = Rdoṅ-kha|date=1998|publisher=Research School, CNWS|location=Leiden|isbn=90-5789-002-X|page=478}}</ref> uradno '''Kraljevina Butan''', je mala [[gorovje|gorska]] [[država]] v južni [[Južna Azija|južni Aziji]] v [[Himalaja|Himalajskem gorovjupogorju]] med [[Indija|Indijo]] na jugu, vzhodu in, zahodu in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severu. Na zahodu jo ločuje od [[Nepal|Nepala]] indijska zvezna država [[Sikkim]]; proti jugu pa jo od [[Bangladeš|Bangladeša]] ločujeta indijski zvezni državi [[Asam]] in [[Zahodna Bengalija]]. Največje butansko mesto, ki je tudi glavno mesto je [[Thimphu]].
 
Ime države, ''Druk Yul'', pomeni »dežela grmečega zmaja«, saj za grom tam pravijo, da je zvok renčanja [[kitajski zmaj|zmajev]]. [[Vodja države]] Kraljevine Butan se imenuje [[''Druk Gjalpo]]'' ([[Dzongkhadzongkha]]: འབྲུག་རྒྱལ་པོ་ ), dobesedno »[[Druk|''druk'' - zmajski]] kralj« ali »kralj Butana«.
 
Butan je prva država na svetu, ki je namesto bruto domačega proizvoda ([[Kosmati domači proizvod|BDPbruto domačega proizvoda]] (BDP), kot merilo napredka uvedla bruto dodano srečo ([[BDS]]). ''[[Bloomberg Businessweek|Business Week]]'' je, na osnovi globalne primerjave leta 2006, Butan uvrstil med najsrečnejše države v Aziji oziroma kot osmo najsrečnejšo državo na svetu.<ref>{{cite web |url = http://images.businessweek.com/ss/06/10/happiest_countries/index_01.htm |title = The World's Happiest Countries |work = Business Week |date = 11 October 2006 |accessdate = 23 April 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090426174928/http://images.businessweek.com/ss/06/10/happiest_countries/index_01.htm? |archivedate = 26 April 2009 |deadurl = no }}</ref> Leta 2016 pa je [[World Happiness Report]], ki ga objavljajo Združeni narodi, rangiral Butan kot 84. najsrečnejšo državo.<ref>{{cite web |url=http://worldhappiness.report/ed/2016 |title=World Happiness Report 2016 Update |publisher=UN Sustainable Development Solutions Network; Earth Institute (University of Columbia) |pages=20–21–22 |accessdate=20 Mar 2016 |archive-url=http://web.archive.org/web/20160317224417/http://worldhappiness.report/ed/2016/ |archive-date=17 Mar 2016}}</ref>
 
Butan ima zelo raznoliko pokrajino in podnebje, saj ima na jugu [[Subtropsko podnebje|subtropske]] ravnine, na severu pa [[Subalpsko podnebje|sub-alpske]] Himalajsko gorovjepogorje, kjer nekateri vrhovi presegajo 7000 m nadmorske višinie. Država se razprostira na okoli 4650046.500 km2km² leta 1997 ali 3839438.394 km2km² leta 2002. Državna religija v Butanu je [[Vadžrajana|Vadžrajana budizem]]. Po oceni iz leta 2015 šteje cca 770 tisoč prebivalcev,<ref name=clock/> ki so večinsko Budisti. [[Hinduizem]] je druga največja religija.<ref>"Bhutan." ''World Almanac & Book Of Facts'' (2008): 752–753. Academic Search Premier. Web. 8 December 2011.</ref>
 
Z vidika politične ureditve je Butan naredil leta 2008 pomembno tranzicijo od [[absolutistična monarhija|absolutistične monarhije]] k [[ustavna monarhija|ustavni monarhiji]] in izvedel preveprve večstrankarske parlamentarne volitve.<ref>Wolf, Siegfried, [http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/2791/1/SOW.BhutanTransition.2013.pdf "Bhutan's Political Transition"], ' ' Applied Political Science of South Asia' ', 2 July 2013</ref> Poleg tega da je Butan članica [[Združeni narodi|Združenih narodov]], je tudi članica [[Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje|Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje]] (''South Asian Association for Regional Cooperation - SAARC''), tako da je aprila 2010 gostila 16. Vrhvrh SAARC.
 
==Zgodovina==
{{main|Zgodovina Butana|Časovnica v zgodovini Butana}}
 
{{Multiple image
|align = left
|footer = DveDva EIC mapizemljevida Rennella, ki kažeta delitev "ThibetaTibeta ali BootanaButana" v ločeni regiji.
|image1 = 1777 Rennell - Dury Wall Map of Delhi and Agra, India - Geographicus - DelhiAgrah-dury-1777.jpg
|alt1 = NearV Delhi,bližini Delhija se Tibet appearspojavlja askot "ThibetTibet orali BootanButan"
|caption1 = 1777
|width1 = 165
|image2 = 1786 - A map of Bengal, Bahar, Oude & Allahabad - James Rennell - William Faden.jpg
|alt2 = "ThibetTibet" withz itsnotranjostjo interior andin "BootanButan" clearlysta jasno separatedločena
|caption2 = 1786
|width2 = 250
}}
 
Kamnito orodje, orožje, sloni, in ostanki velikih kamnitih struktur nam dokazujejo, da je bil Butan poseljen že 2000 let pr. n.š št. Zgodovinarji postavljajo tezo, da je država ''Lhomon'' (pomensko, "'južni mrak"'), ali ''Monyul'' ("'Temna dežela"', v povezavi z [[Monpa ljudstvo|MonpaMonpaji]], [[domorodci|domorodskim]] ljudstvom Butana) verjetno obstajala v obdobju med 500 pr. n.š št. in 600 n.š št. Imena ''Lhomon Tsendenjong'' Dežela(dežela ([[sandalovina|Sandalovine]]sandalovine), in ''Lhomon Khashi'', ali Južni Mon (dežela štirih pristopov), so bila najdena v starih Butanskih in Tibetanskih kronikah.<ref name="WIAS">{{cite web |url = http://www.worldinstituteforasianstudies.org/buthan.html |title = Bhutan |publisher = World Institute for Asian Studies |date = 21 August 2006 |accessdate = 23 April 2009 }}</ref>
[[File:Cloud-hidden, whereabouts unknown (Paro, Bhutan).jpg|thumb|250px| [[Grad Paro|Grad/trdnjava (Dzong) Paro]] v [[Dolina Paro|Dolinidolini Paro]], zgrajen leta 1646.]]
[[File:Bhutanese people.jpg|thumb|250px|left|Butanci v narodnih oblačilih na festivalu v Vangdi P'odrangu.]]
 
[[Budizem]] se je prvič pojavil v Butanu v 7. stoletju. Tibetanski kralj [[Songcen Gampo]]<ref name=Padel>{{cite book |title = Tigers in Red Weather: a Quest for the Last Wild Tigers |first = Ruth |last = Padel |publisher = Bloomsbury Publishing USA |year = 2006 |isbn = 0-8027-1544-3 |pages = 139–40 |url = https://books.google.com/books?id=zYLJp0X04mUC }}</ref> (vladal 627–649), spreobrnjenec v Budizem, ki je dejansko razširil svoj imperij na Sikkim in Butan,<ref>Sailen Debnath, Essays on Cultural History of North Bengal, ISBN 978-81-86860-42-7; & Sailen Debnath, The Dooars in Historical Transition, ISBN 978-81-86860-44-1</ref> je ukazal izgradnjo dveh budističnih templjev pri [[Bumtang (mesto)|Bumtangu]] v osrednjem Butanu in v Kjiču (blizu [[Paro, Butan|ParoPara]]) v [[Dolinidolini Paro]]. Budizem se je širil <ref name=Padel/> po letu 746<ref name=Hattaway>{{cite book |title = Peoples of the Buddhist World: a Christian Prayer Diary |first = Paul |last = Hattaway |publisher = William Carey Library |year = 2004 |isbn = 0-87808-361-8 |url = https://books.google.com/books?id=OzEOKNPsv2EC |page = 30 }}</ref> zav časačasu vladavine kralja Sindhu Rāja (''tudi'' Künjom;<ref name=Rennie>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=sHAnAtNrUQoC |title = Bhutan: Ways of Knowing |first1 = Frank |last1 = Rennie |first2 = Robin |last2 = Mason |publisher = IAP |pages = 18, 58 |year = 2008 |isbn = 1-59311-734-5 }}</ref> Sendha Gjab; Čakar Gjalpo), izgnan indijski kralj, ki je ustanovil vladavino v Bumtangu pri palači Čakar Guto Palači.<ref name=HBB>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=yA9uAAAAMAAJ |title = Zgodovina Butana temelječa na budizmu |first = C. T. |last = Dorji |publisher = Sangay Xam, Prominent Publishers |year = 1994 |isbn = 81-86239-01-4 }}</ref>{{rp|35}} <ref name=Harding>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=rlxdncBwpbgC |title = Življenje in razodetje Peme Lingpa |first = Sarah |last = Harding|publisher = Snow Lion Publications |year = 2003 |isbn = 1-55939-194-4 }}</ref>{{rp|13}}
 
Velik del zgodnje butanskebutanove zgodovine je dokaj nejasen, saj je bila večina zapisov uničena v požaru, ki je leta 1827 opustošil starodavno prestolnico Punaka. Do 10. stoletja je bil politični razvoj Butana močno pod vplivom njegove verske zgodovine. Razvile so se različne podsekte budizma, ki so jih podpirali različni mongolski vojaški poveljniki. Po padcu [[dinastija Yuan|dinastije Yuan]] v 14. stoletju, so se ti vojaški poveljniki bojevali med seboj za prevlado na političnem in verskem področju, kar je sčasoma do 16. stoletja vodilo k prevladi [[Budistična sekta Drugpa|Sekte Drukpa]].
 
Do zgodnjega 17. stoletja je Butan predstavljal mozaik manjših sprtih [[fevd]]ov, dokler jih ni združil tibetanski [[lama]] in vojaški voditelj [[Ngavang Namgjal]], ki je pred verskim preganjanjem pobegnil iz [[Tibet]]a. Za obrambo dežele pred ponavljajočimi vpadi Tibetancev je Namgjal zgradil mrežo neprepustnih ''dzongov'' ali trdnjav in razglasil zakonik ''Tsa Yig'' kar je pomagalo, da je lokalne oblastnike podredil centralni kontroli. Mnogo teh trdnjav še vedno obstaja in so aktivni verski centri in centri regijskega upravljanja. [[Portugalska]] [[Družba Jezusova|jezuita]] Estêvão Cacella in João Cabral sta bila prva dokumentirana obiskovalca Butana iz Evrope na njuni poti na Tibet. Srečala sta ''šabdrunga'' Ngavang Namgjala, mu predstavila strelno orožje, smodnik in teleskop ter mu ponudila usluge pri njegovi vojni proti Tibetu, vendar je ta slednje odklonil. Po osemmesečnem postanku je Cacella pisal dolgo pismo iz samostana [[Samostan Čagri|Čagri]], v katerem poroča o svojem potovanju. To je redek dokument, ki poroča o ''šabdrungu'' (je bil naslov, ki se je uporabljal pri sklicevanju na velike lame v Tibetu).<ref name=LP>{{cite book |title = Bhutan |series = Country Guides |first1 = Lindsay |last1 = Brown |first2 = Stan |last2 = Armington |edition = 3 |publisher = [[Lonely Planet]] |year = 2007 |pages = 26, 36 |isbn = 1-74059-529-7 |url = https://books.google.com/books?id=s-L8NUlW_QgC }}</ref><ref>{{cite book |title = Jesuit on the Roof of the World: Ippolito Desideri's Mission to Eighteenth-Century Tibet |first = Trent |last = Pomplun |publisher = Oxford University Press |year = 2009 |isbn = 0-19-537786-9 |page = 49 |url = https://books.google.com/books?id=-3iG4p85PHgC }}</ref>
 
Potem ko je Ngavang Namgjal umrl leta 1651, so dejstvo o njegovi smrti držali kot tajnost celih 54 let. Po njegovi smrti leta 1651 je Butan sledil njegovi želji po »dualnem sistemu vladavine«. Ta je pomenil delitev vladavine na civilnega administrativnega vodjo, ''Druk Desija'' ali ''Deb Raja'' in verskega vodjo, ''Je Khenpo''. Po tem obdobju konsolidacije je Butan potem spet zašel v notranje konflikte in dejanski in formalni vladarji Butana so se hitro menjavali.
Do zgodnjega 17. stoletja je Butan predstavljal mozaik manjših sprtih [[fevdov]], dokler jih ni združil tibetanski lama in vojaški voditelj [[Ngavang Namgjal]], ki je pred verskim preganjanjem pobegnil iz Tibeta. Za obrambo dežele pred ponavljajočimi vpadi Tibetancev je Namgjal zgradil mrežo neprepustnih dzongov ali trdnjav in razglasil zakonik [[Tsa Yig]] kar je pomagalo, da je lokalne oblastnike podredil centralni kontroli. Mnogo teh '' Dzongov '' še vedno obstaja in so aktivni verski centri in regijskega upravljanja. [[Portugalci|Portugalska]] [[Družba Jezusova|jezuita]] [[Estêvão Cacella]] in [[João Cabral]] sta bila prva dokumentirana obiskovalca Butana iz Evrope na njuni poti na Tibet. Srečala sta Ngavang Namgjala, mu predstavila strelno orožje, smodnik in teleskop ter mu ponudila usluge pri njegovi vojni proti Tibetu, vendar je Žabdrung slednje odklonil. Po osemmesečnem postanku je Cacella pisal dolgo pismo iz samostana [[Samostan Čeri|Čagri]], v katerem poroča o svojem potovanju. To je redek dokument, ki poroča o Šabdrungu.<ref name=LP>{{cite book |title = Bhutan |series = Country Guides |first1 = Lindsay |last1 = Brown |first2 = Stan |last2 = Armington |edition = 3 |publisher = [[Lonely Planet]] |year = 2007 |pages = 26, 36 |isbn = 1-74059-529-7 |url = https://books.google.com/books?id=s-L8NUlW_QgC }}</ref><ref>{{cite book |title = Jesuit on the Roof of the World: Ippolito Desideri's Mission to Eighteenth-Century Tibet |first = Trent |last = Pomplun |publisher = Oxford University Press |year = 2009 |isbn = 0-19-537786-9 |page = 49 |url = https://books.google.com/books?id=-3iG4p85PHgC }}</ref>
 
Leta 1711 je Butan šel v vojno proti [[Mogulski imperij|Mogulskem imperiju]] in njihovemu Subedarju, ki je ponovno ustanovil Kuč Behar na jugu. Po kaosu, ki je nastopil, je Tibet leta 1714 neuspešno napadel Butan.
Potem ko je Ngavang Namgjal umrl leta 1651, so dejstvo o njegovi smrti držali kot tajnost celih 54 let. Po njegovi smrti leta 1651 je Butan sledil njegovi želji po "dualnem sistemu vladavine". Ta je pomenil delitev vladavine na civilno administrativnega vodjo, [[Druk Desi]]-ja ali ''Deb Raja'' in verskega vodjo, [[Je Khenpo]]. Po tem obdobju konsolidacije je Butan potem spet padel v notranje konflikte in dejanski in formalni [[Vladarji Butana]] so se hitro menjavali.
 
V 18. stoletju je Butan napadel in zasedel kraljevino Kuč Behar na jugu. Leta 1772 je Kuč Behar pozval [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] da mu je pomagala in izgnal Butance ter kasneje leta 1774 sam napadel Butan. Po mirovnem sporazumu je moral Butan pristati, da se vrne na meje pred letom 1730. Sklenjen mir pa je bil potem večkrat kršen v naslednjih sto letih, ko je občasno prihajalo do spopadov na meji z [[Britanska Indija|Britanci]]. Spopadi so privedli do ''Duarske vojne'' (1864–65), spopad za kontrolo področja Duars. Po zgubljeni vojni je Butan z Britanci podpisal Sporazum v mestu Sinčula. Kot del vojne odškodnine so Britaniji odstopili Duars in v zameno dobili rento 50.000 Rs. Sporazum je končal sovražnosti med Britansko Indijo in Butanom.
Leta 1711 je Butan šel v vojno proti [[Mogulski imperij|Mogulskemu imperiju]] in njihovemu [[Subedar]]ju, ki je ponovno ustanovil [[Kuč Behar]] na jugu. Po kaosu, ki je nastopil je Tibet leta 1714 neuspešno napadel Butan.
 
Leta 1870 je prišlo do državljanske vojne med rivalskima dolinama [[Paro, Butan|Paro]] in [[Tongsa]], ki je omogočila vzpon [[Ugjen Vangčuk|Ugjena Vangčuka]], guvernerja (''ponlop'') iz Tongsa. Iz svoje močne baze v centralnem Butanu je Ugjen Vangčuk porazil svoje politične sovražnike in združil deželo po več državljanskih vojnah in uporih v letih 1882–85.
V 18. stoletju je Butan napadel in zasedel kraljevino [[Kuč Behar]] (Cooch Behar) na jugu. Leta 1772 je Kuč Behar pozval [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] da mu je pomagal in izgnal Butance ter kasneje leta 1774 sam napadel Butan. Po mirovnem sporazumu je moral Butan pristati, da se vrne na meje pred 1730. Sklenjen mir pa je bil potem večkrat kršen v naslednjih sto letih, ko je občasno prihajalo do spopadov na meji z [[Britanska Indija|Britanci]]. Spopadi so privedli do »Duarske vojne« (1864–65), spopad za kontrolo področja [[Duars]]. Po zgubljeni vojni je Butan z Britanci podpisal Sporazum v mestu Sinčula. Kot del vojne odškodnine so Britaniji odstopili Duars in v zameno dobili rento Rs. 50,000. Sporazum je končal sovražnosti med Britansko Indijo in Butanom.
Leta 1870 je prišlo do državljanske vojne med rivalskima dolinama [[Paro, Butan|Paro]] in [[Tongsa]], ki je omogočila vzpon [[Ugjen Vangčuk|Ugjena Vangčuka]], guvernerja ''ponlop''a iz Tongsa. Iz svoje močne baze v centralnem Butanu je Ugjen Vangčuk porazil svoje politične sovražnike in združil deželo po več državljanskih vojnah in uporih v letih 1882–85.
Pomembna prelomnica za Butan je leto 1907, ko je bil Ugjen Vangčuk soglasno izbran za dednega kralja (monarha) dežele na skupščini vodilnih budističnih menihov, vladnih uradnikov, in vodij pomembnih družin. Britanska vlada je novo monarhijo takoj priznala in 1910 z njo podpisala [[Pogodbo iz Punake]], o [[subsidiarnem zavezništvu]] ki je Britancem prinesla kontrolo nad butansko zunanjo politiko, kar je pomenilo, da je bil Butan obravnavan kot indijska [[kneževina]]. To je imelo malo pravega učinka, saj je Butan zgodovinsko zadržan do sosedov, kakor tudi to ni vplivalo na odnose s Tibetom. Ko je nova Indijska unija dobila neodvisnost od Združenega kraljevstva 15. avgusta 1947, je bil Butan eden izmed prvih, ki je priznal Indijo. Leta 1949 je bila podpisana pogodba, podobno kot 1910, po kateri je namesto Velike Britanije Indija dobila kontrolo nad zunanjimi odnosi. <ref name=WIAS/>
 
Pomembna prelomnica za Butan je leto 1907, ko je bil Ugjen Vangčuk soglasno izbran za dednega kralja dežele na skupščini vodilnih budističnih menihov, vladnih uradnikov in vodij pomembnih družin. Britanska vlada je novo monarhijo takoj priznala in 1910 z njo podpisala pogodbo iz Punake, o subsidiarnem zavezništvu, ki je Britancem prinesla kontrolo nad butansko zunanjo politiko, kar je pomenilo, da je bil Butan obravnavan kot indijska kneževina. To je imelo malo pravega učinka, saj je Butan zgodovinsko zadržan do sosedov, kakor tudi ni vplivalo na odnose s Tibetom. Ko je nova Indijska unija 15. avgusta 1947 postala neodvisna od Združenega kraljestva, je bil Butan eden izmed prvih, ki je priznal Indijo. Leta 1949 je bila podpisana pogodba, podobno kot 1910, po kateri je namesto Velike Britanije Indija dobila kontrolo nad zunanjimi odnosi.
Kralj [[Džigme Dordži Vangčuk]] je leta 1953 vzpostavil zakonodajni organ države – 130-člansko [[Nacionalno skupščino]]. Nato je leta 1965 ustanovil Kraljevi posvetovalni svet in leta 1968 uvedel Vlado. Butan je bil leta 1971 sprejet v članstvo Združenih narodov. Leta 1972, je [[Džigme Singje Vangčuk]] pri svojih šestnajstih letih na prestolu nasledil umrlega očeta Dordži Vangčuka.
 
Kralj Džigme Dordži Vangčuk je leta 1953 vzpostavil zakonodajni organ države – 130-člansko nacionalno skupščino. Nato je leta 1965 ustanovil kraljevi posvetovalni svet in leta 1968 uvedel vlado. Butan je bil leta 1971 sprejet v članstvo Združenih narodov. Leta 1972, je Džigme Singje Vangčuk pri svojih šestnajstih letih na prestolu nasledil umrlega očeta Dordži Vangčuka.
 
6. novembra 2008 je bil 28-letni Džigme Kesar Namgjel Vangčuk, najstarejši sin kralja Džigme Singje Vangčuka, okronan za kralja.
===Upravno-administrativna delitev===
{{main|Okraji v Butanu|}}
Butan je razdeljen na dvajset ''[[dzongkhag]]ov'' (okrajev), ki jih upravljajo organi imenovani »Dzongkhak Tshokdu«. V določenih ''[[thromde]]'' (urbanih občinah), je občinska administracija neposredno podrejena nadrejeni okrajni administraciji (Dzongkhak). V večini ruralnih skupnosti, ruralne občine ''Gewogs (geos)'' (skupina vasi) upravljajo organi imenovani »Geo Tshokde«.<ref name=LGA09>{{cite web|url=http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |format=PDF |title=Local Government Act of Bhutan 2009 |publisher=[[Government of Bhutan]] |date=11 September 2009 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110706162642/http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |archivedate=6 July 2011 }}</ref>
 
== Geografija ==
Urbane občine (thromde) volijo župane (thrompons), ki vodijo administracijo in predstavljajo svoje občine v Okrajnih skupščinah (Dzongkhag Tshogdu). Ruralne občine ''geo''pa izvolijo svojega glavarja imenovanega ''gap'', namestnika glavarja imenovanega ''mangmis'', ki je tudi član Okrajne skupščine (Dzongkhak Tshokdu), ter druge člane občinskega sveta (Geo Tshokde). Osnovne volilne enote v Butanu so ''chiwog'', del ruralnih občin kot jih razmeji Volilna komisija.<ref name=LGA09/>
{{glavni|Geografija Butana}}
[[File:Bhutan topo en.jpg|thumb|upright=1.6|A topographic map of Bhutan.]]
Butan leži na južnih pobočjih vzhodnega dela Himalaje, med Tibetansko avtonomno regijo in severno od indijskih držav Sikkim, Zahodna Bengalija, Asam in Arunačal Pradeš. Leži med zemljepisno širino 26 ° S in 29 ° S, ter dolžino 88 ° V in 93 ° V. Zemljišče je sestavljeno predvsem iz strmih in visokih gora, ki jih križa mreža hitrih rek, ki tvorijo globoke doline, preden se izlivajo na indijske ravnice. Višina se dviga od 200 m v južnem vznožju do več kot 7000 m. Ta velika geografska raznolikost v kombinaciji z enako raznolikimi podnebnimi razmerami prispeva k izredni biotski raznovrstnosti in ekosistemom Butana.
 
Severna regija Butana je sestavljena iz loka vzhodnega himalajskega alpskega grmičevja in travnikov, ki segajo do ledeniških gorskih vrhov z izredno mrzlim podnebjem na najvišjih vzpetinah. Večina vrhov na severu je nad 7000 m nad morsko gladino; najvišja točka v Butanu je Gangkhar Puensum na 7570 m, ki ima lastnost, da je najvišja nepreplezana gora na svetu. <ref name=CIA>{{cite web |url = https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |title = Bhutan – The World Factbook |publisher = Central Intelligence Agency }}</ref> Najnižja točka, na 98 m v dolini Drangme Chhu, kjer reka prečka mejo z Indijo. Vode, ki jih napajajo snežne reke v alpskih dolinah na tem območju vsebujejo pašnike za živino, za katero skrbi redka populacija pastirjev nomadov.
 
Pogorje ''Črne gore'' v osrednji regiji Butana tvorijo prelomnico med dvema glavnima rečnima sistemoma: Mo Ču (''Mo Chhu'') in Drangme Ču (''Drangme Chhu''). Vrhovi v Črnih gorah se gibljejo med 1500 in 4925 m nad morsko gladino, hitro tekoče reke pa so v nižjih gorskih območjih izrezale globoke [[soteska|soteske]]. Gozdovi osrednjih butanskih gora sestavljajo vzhodno himalajske subalpske gozdove iglavcev v višjih legah in vzhodne himalajske širokolistne gozdove na nižjih vzpetinah. Gozdovi osrednje regije zagotavljajo večino butanske lesne proizvodnje. Torsa, Raidak, Sankosh in Manas so glavne reke Butana, ki tečejo skozi to regijo. Večina prebivalstva živi v osrednjih višavjih.
 
Na jugu je hribovje Šivalik (''Shiwalik'', tudi pogorje ''Churia'') pokrito z gostimi himalajskimi subtropskimi listnatimi gozdovi, aluvialne nižinske doline in gore do okoli 1500 m nad morsko gladino. Podnožje se spušča v subtropsko ravnico [[Duars]]. Večina Duarsa se nahaja v Indiji, a se 10 do 15 km širok pas razširi v Butan. Butanski Duars je razdeljen na dva dela: severni in južni Duars.
 
Severni Duars, ki se naslanja na vznožje Himalaje, ima razgiban teren in suho, porozno zemljo z gosto vegetacijo in je bogata z divjadjo. Južni Duars ima zmerno rodovitno zemljo, težko savansko travo, gosto, mešano džunglo in sladkovodne izvire. Gorske reke, ki se hranijo s taljenjem snega ali monsunskim dežjem, se zlivajo v reko [[Brahmaputra|Bramaputro]] v Indiji. Podatki, ki jih je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, so pokazali, da je država pokrita z gozdovi na 64 % površine.
 
<gallery mode="packed" caption="Landscape of Bhutan">
File:082 - Gangkar Puensum - 7,570m (Dochula pass) (4677022812).jpg|Gangkar Puensu, najvišja gora v Butanu
File:Himalayan Landscape.jpg|Subalpinska himalajska pokrajina
File:Himalayan peak from Bumthang.jpg|Himalajski vrhovi nad Bumthangom
File:Jigme Dorji National Park, Bhutan.JPG|Narodni park Džigme Dordži
File:HaaValley.jpg|Dolina Haa v zahodnem Butanu
</gallery>
 
=== Podnebje ===
Podnebje v Butanu je odvisno od višine, od subtropskega na jugu do zmernega v višavju in polarnega podnebja, s celoletnim snegom na severu. Butan doživlja pet različnih letnih časov: poletje, monsun, jesen, zimo in pomlad. Zahodni Butan ima močnejše monsunsko deževje, južni Butan ima vroče vlažno poletje in hladne zime, srednji in vzhodni Butan je zmeren in suh kot zahod, s toplimi poletji in hladnimi zimami.
 
== Biodiverziteta ==
[[File:Takin, Thimphu mini-zoo.jpg|thumb|''Takin'' je butanska narodna žival.]]
Butan je podpisal Konvencijo iz Ria o biološki raznovrstnosti 11. junija 1992 in postal pogodbenica konvencije 25. avgusta 1995<ref>{{cite web |url = http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title = List of Parties |accessdate = 8 December 2012 }}</ref>. Pozneje je pripravil nacionalno strategijo in akcijski načrt za biotsko raznovrstnost z dvema revizijama, zadnjo od teh pa je konvencija prejela 4. februarja 2010<ref name=nbsap3>{{cite web |url = http://www.cbd.int/doc/world/bt/bt-nbsap-v3-en.pdf |title = Biodiversity Action Plan 2009 |accessdate = 9 December 2012 }}</ref>.
 
=== Živalstvo ===
[[File:Himalayan Marmot at Tshophu Lake Bhutan 091007 b.jpg|thumb|Himalajski svizec ob jezeru Tshophu, Butan]]
Butan je bogat s primati, z redkimi vrstami, kot je [[zlati langur]] (''Trachypithecus geei''). <ref>{{cite journal |last = Choudhury |first = A.U. |year = 1990 |title = Primates in Bhutan |journal = Oryx |volume = 24 |issue = 3 |page = 125 |doi = 10.1017/S0030605300033834 }}</ref><ref>{{cite journal |last = Choudhury |first = A.U. |year = 1992 |title = Golden langur – Distribution Confusion |journal = Oryx |volume = 26 |pages = 172–173 |doi = 10.1017/S0030605300023619 |issue = 3 }}</ref> Zabeležena je bil tudi različen asemski makak, ki ga nekateri organi obravnavajo kot novo vrsto, ''[[Macaca munzala]]''. <ref>{{cite journal |last = Choudhury |first = A.U. |year = 2008 |title = Primates of Bhutan and Observations of Hybrid Langurs |journal = Primate Conservation |volume = 23 |pages = 65–73 |doi = 10.1896/052.023.0107 |url = http://www.bioone.org/doi/10.1896/052.023.0107 |format = Submitted manuscript }}</ref>
 
[[Bengalski tiger]], [[dimasti leopard]] (''Neofelis nebulosa''), zajec ''Caprolagus hispidus'' in medved [[šobar]] (''Melursus ursinus'') živijo v bujnih tropskih nižinah in gozdovih trdega lesa na jugu. V zmernih pasovih so v mešanih iglavcih, širokolistnih in borovih gozdovih prisotni [[sivi langur]], tiger, himalajski goral in himalajski tar. Plodonosna drevesa in bambus zagotavljajo bivališče za [[himalajski črni medved|himalajskega črnega medveda]] (''Ursus thibetanus laniger''), [[mačji panda|mačjega pando]] (''Ailurus fulgens''), [[prave veverice|veverico]], jelena (''Rusa unicolor''), [[sus|divjega prašiča]] in indijskega muntjaka (''Muntiacus''). Alpski habitati velikega himalajskega območja na severu so dom snežnega leoparda, modre ovce, svizca, tibetanskega volka, antilope, himalajskega mošusnega jelena in takina, butanske nacionalne živali. Ogroženi divji vodni bivoli se pojavljajo v južnem Butanu, čeprav v majhnem številu. <ref>{{cite book |last = Choudhury |first = A.U. |year = 2010 |title = The Vanishing Herds: Wild Water Buffalo |publisher = Gibbon Books & The Rhino Foundation for Nature in North East India |location = Guwahati, India |isbn = 978-9380652009 }}</ref>
 
V Butanu je bilo zabeleženih več kot 770 vrst ptic. Svetovno ogrožena belokrila raca (''Asarcornis scutulata'') je bila nedavno dodana na seznam ptičev Butana. <ref>{{cite journal |last = Choudhury |first = A.U. |year = 2007 |title = White-winged duck ''Cairina (=Asarcornis) scutulata'' and Blue-tailed Bee-eater ''Merops philippinus'': two new country records for Bhutan |journal = Forktail |volume = 23 |pages = 153–155 |url = http://orientalbirdclub.org/wp-content/uploads/2012/09/Choudhury-Bhutan.pdf }}</ref>
=== Rastlinstvo ===
Več kot 5400 vrst rastlin najdemo v Butanu<ref>{{cite book|title=International Encyclopaedia Of Himalayas (5 Vols. Set)|url=https://books.google.com/books?id=XWblUfYqGK4C&pg=PA54|page=54|first= Ramesh Chandra|last=Bisht|publisher=Mittal Publications|year=2008|isbn=9788183242653}}</ref>. Glive so ključni del butanskih ekosistemov, pri čemer [[mikoriza|mikorizne]] vrste zagotavljajo gozdna drevesa z mineralnimi hranili, ki so potrebna za rast in z razpadajočimi vrstami lesa in gnojili igrajo pomembno vlogo pri naravnem recikliranju.
 
=== Zaščita ===
{{Annotated image
| float = left
|caption = Zaščietna območja Butana v lila; Biološki koridorji v zeleni.
|width=290
|imagemap=<imagemap>
File:Bhutan protected areas location map.png|300px
default [[File:Bhutan protected areas location map.png]]
desc none
</imagemap>
|annotations=
{{Annotation|63|57|<small>[[Narodni park Džigme DordžiJDNP]]</small>}}
{{Annotation|75|80|<small>''Rezervat Motithang Takin''</small>}}
{{Annotation|116|50|<small>[[Narodni park Wangchuck Centennial |WCNP]]</small>}}
{{Annotation|220|65|<small>[[Zavetišče Bumdeling |BWS]]</small>}}
{{Annotation|150|90|<small>[[Narodni park Phrumsengla |PNP]]</small>}}
{{Annotation|264|138|<small>[[Zavetišče Jomotsangkha |JWS]]</small>}}
{{Annotation|20|100|<small>[[Naravni rezervat Džigme Khesar Strict |JKSNR]]</small>}}
{{Annotation|115|110|<small>[[Narodni park Džigme Singye Wangchuck |JSWNP]]</small>}}
{{Annotation|75|145|<small>[[Zavetišče Phibsoo |PWS]]</small>}}
{{Annotation|150|140|<small>[[Kraljevi narodni park Manas |RMNP]]</small>}}
{{Annotation|250|100|<small>[[Zavetišče Sakteng |SWS]]</small>}}
}}
Vzhodna Himalaja je bila prepoznane kot svetovna žariščna točka biotske raznovrstnosti in je bila v celoviti analizi svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo je med letoma 1995 in 1997 začel WWF, uvrščena med 234 svetovno izjemnih ekoregij sveta.
 
Po mnenju švicarske Mednarodne zveze za ohranjanje narave se Butan obravnava kot model za proaktivne ohranitvene pobude. Kraljevina je prejela mednarodno priznanje za svojo zavezanost ohranjanju svoje biotske raznovrstnosti<ref name="IUCN-1/2012">{{cite web|title=New IUCN State Members|url=http://www.iucn.org/about/union/members/resources/newsletters/jan_2012_en.cfm|publisher=IUCN Newsletter|accessdate=7 July 2014|location=Switzerland|date=Jan 2012|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714145336/http://www.iucn.org/about/union/members/resources/newsletters/jan_2012_en.cfm|archivedate=14 July 2014}}</ref>. To se odraža v odločitvi, da se ohrani vsaj 60 % zemljišča pod gozdnimi površinami, in da se določi več kot 40 % svojega ozemlja kot nacionalni park, rezervat in drugo zavarovano območje, nazadnje pa tudi opredelitev nadaljnjih 9 % kopnega kot koridorje biotske raznovrstnosti, ki povezujejo zavarovana območja. Vsa Butanska zaščitena zemljišča so med seboj povezana prek obsežne mreže bioloških koridorjev, ki živalim omogočajo prosto selitev po vsej državi. <ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.ted.com/talks/tshering_tobgay_this_country_isn_t_just_carbon_neutral_it_s_carbon_negative/transcript|title=Transcript of "This country isn't just carbon neutral – it's carbon negative"|access-date=13 April 2016}}</ref> Ohranjanje okolja je postavljeno v središče nacionalne razvojne strategije. Ne obravnava se kot sektor, ampak kot skupek vprašanj, ki jih je treba vključiti v splošni pristop Butana k razvojnemu načrtovanju in ga podpreti z zakonodajno močjo. Ustava države omenja okoljske standarde na več področjih. <ref name=":2">Kingdom of Bhutan. Royal Government of Bhutan. National Environment Commission. Communication of INDC of the Kingdom of Bhutan. By Yeshay Dorji. Thimphu: NEC, 2015. Print.</ref>
 
=== Okoljski problemi ===
[[File:Asian Black Bear Ursus thibetanus by Dr. Raju Kasambe 04.jpg|thumb|Himalajski črni medved]]
Čeprav je naravna dediščina Butana še vedno precej nedotaknjena, je vlada povedala, da je ni mogoče sprejeti za samoumevno in da je treba ohranjanje naravnega okolja obravnavati kot enega od izzivov, ki jih bo treba obravnavati v prihodnjih letih. Skoraj 56,3% vseh Butancev je povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom ali ohranjanjem. Vlada si prizadeva spodbujati ohranjanje kot del svojega načrta za usmerjanje bruto nacionalne sreče. Trenutno ima neto nič emisij toplogrednih plinov, ker majhno količino onesnaževanja, ki jo povzroča, absorbirajo gozdovi, ki pokrivajo večino države. <ref name=":0">{{Cite web|title = Bhutan: climate lessons from a Himalayan kingdom|url = http://www.climatechangenews.com/2015/08/05/bhutan-climate-lessons-from-a-himalayan-kingdom/|website = Climate Home – climate change news|accessdate = 17 December 2015|last = Pashley|first = Alex}}</ref> Medtem ko celotna država skupaj proizvede 2,2 milijona ton ogljikovega dioksida letno, ogromen gozd, ki zajema 72 % države, deluje kot ponor ogljika, ki vsako leto absorbira več kot štiri milijone ton ogljikovega dioksida.
 
Butan ima številne napredne okoljske politike, ki so povzročile, da jo je vodja UNFCCC imenoval »navdih in vzor za svet o tem, kako lahko gospodarstva in različne države obravnavajo podnebne spremembe, hkrati pa izboljšajo življenje državljanov«. <ref>{{Cite web|title = Bhutan must consider long term measure on climate change: UNFCCC's head – BBS|url = http://www.bbs.bt/news/?p=39604|website = BBS|accessdate = 17 December 2015|language = en-US}}</ref> Na primer, električni avtomobili so bili uvedeni v državi in od leta 2014 predstavljajo desetino vseh avtomobilov. Ker država večino energije pridobiva iz hidroelektrarn, ne oddaja pomembnih toplogrednih plinov za proizvodnjo energije.
Pritiski na naravno okolje so že vidni in jih bo podpirala kompleksna sila. Vključujejo pritiske prebivalstva, posodobitev kmetijstva, divji lov, razvoj hidroenergije, pridobivanje rudnin, industrializacijo, urbanizacijo, odvajanje odpadkov in odplak, turizem, konkurenco za razpoložljiva zemljišča, gradnjo cest in zagotavljanje druge fizične infrastrukture, povezane s socialnim in gospodarskim razvojem. <ref>{{Cite web|url = https://www.academia.edu/8743947|title = ENVIRONMENTAL DEGRADATIONS AND RESPONSE IN THIRD WORLD COUNTRIES: A STUDY ON THE REPUBLIC OF BHUTAN|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = Tims-Lewechi}}</ref>
 
V praksi je prekrivanje teh obsežnih zaščitenih območij z naseljenimi območji privedlo do vzajemnega poseganja v habitate. Zaščitene prostoživeče živalske vrste so vstopile na kmetijska območja, uničile pridelke in ubijale živino. Kot odgovor na to je Butan uvedel sistem zavarovanja, začel graditi alarmne ograje na sončno energijo, stražne stolpe in razsvetljavo ter je zagotovil krmo in solne lize zunaj poselitvenih območij, da bi spodbudil živali, da ostanejo zunaj. <ref>{{cite web |url = http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archiveurl = https://web.archive.org/web/20110901021127/http://www.bhutanobserver.bt/addressing-human-wildlife-conflict/ |archivedate = 1 September 2011 |title = Addressing Human-Wildlife Conflict |first = Jigme |last = Wangchuk |publisher = [[Bhutan Observer]] online |date = 8 July 2011 |accessdate = 13 July 2011 }}</ref>
 
Ogromna tržna vrednost glive ''Ophiocordyceps sinensis'', pridobljenih iz divjine, je prav tako povzročila netrajnostno izkoriščanje, ki se zelo težko regulira. <ref>{{cite journal |author1=Cannon, P.F. |author2=Hywel-Jones, N.L. |author3=Maczey, N. |author4=Norbu, L. |author5=Tshitila |author6=Samdup, T. |author7=Lhendup, P. |lastauthoramp=yes |title = Steps towards sustainable harvest of Ophiocordyceps sinensis in Bhutan |journal = Biodivers. Conserv. |volume = 18 |pages = 2263–2281 |year = 2009 |doi = 10.1007/s10531-009-9587-5 |issue = 9 }}</ref>
 
===Upravno-administrativna delitev===
{{main|Okraji v Butanu|}}
Butan je razdeljen na dvajset ''dzongkhagov'' (okrajev), ki jih upravljajo organi imenovani »Dzongkhak Tshokdu«. V določenih ''thromde'' (urbanih občinah), je občinska administracija neposredno podrejena nadrejeni okrajni administraciji. V večini ruralnih skupnosti, ruralne občine (''gewog'') (skupina vasi) upravljajo organi imenovani ''Geog Tshokde''.<ref name=LGA09>{{cite web|url=http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |format=PDF |title=Local Government Act of Bhutan 2009 |publisher=Government of Bhutan |date=11 September 2009 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110706162642/http://www.nab.gov.bt/downloadsact/Dzo74.pdf |archivedate=6 July 2011 }}</ref>
 
Prav tako gewog izvoli predstojnike, imenovane ''gups'', podpredsednike, ki se imenujejo ''mangmis'', ki prav tako sedijo na okrajnih skupščinah Dzongkhag Tshogdu, kot tudi drugi člani Gewog Tshogde. Osnova volilnih enot v Butanu je ''chiwog'', delitev ''gewogov'', ki jo je določila volilna komisija.
 
{{Annotated image
Vrstica 193 ⟶ 270:
 
==Demografska slika==
{{Main|Demografija Butana}}
{{Historical populations
|footnote= Source: <small>http://esa.un.org/unpd/wpp/unpp/panel_population.htm</small>
Vrstica 202 ⟶ 278:
|2005 |650000
}}
[[File:Bhutanese people.jpg|thumb|300px|Butanci v narodnih oblačilih na festivalu v Vangdi P'odrangu.]]
 
Leta 2015 je v Butanu živelo cca 770,000 prebivalcev.<ref name=clock/> Srednja starost Butancev je 24.8 let. <!---CIA factbook|CIA-4---> Stopnja pismenosti je 59.5 %.<ref>{{cite web |url = http://devdata.worldbank.org/external/CPProfile.asp?PTYPE=CP&CCODE=BTN |title = Report: Data Profile |publisher = World Bank |year = 2008 |accessdate = 23 April 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080801053414/http://devdata.worldbank.org/external/CPProfile.asp?PTYPE=CP&CCODE=BTN |archivedate = 1 August 2008 }}</ref>
[[File:What is Gross National Happiness.ogv|255px|GNH video presentation]]
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|voy=Bhutan|d=Q917}}
 
* [http://www.bhutan.gov.bt/ Bhutan.gov.bt] – Official Government Web Portal of Bhutan
[[File:What is Gross National Happiness.ogv|255px|GNH video presentation]]
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html CIA World Factbook, Bhutan]
 
* [http://www.bhutanlibrary.gov.bt/governmentmisc/index_newbhutan-links.phphtml UradnaBhutan spletna stranLinks] {{en}}at the National Library of Bhutan.
* [https://www.bbc.co.uk/news/world-south-asia-12480707 Bhutan profile], BBC News.
* [https://web.archive.org/web/20120829213752/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/bhutan.htm Bhutan] from ''UCB Libraries GovPubs''.
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/64215/Bhutan Bhutan], ''Encyclopædia Britannica'' entry.
* [https://curlie.org/Regional/Asia/Bhutan Dmoz - Bhutan]
* {{Wikiatlas|Bhutan}}
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=BT Key Development Forecasts for Bhutan] from International Futures.
 
{{South_Asia}}
 
 
{{geo-stub}}
 
[[Kategorija:Južnoazijske države]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Butan_(država)«