Srednjeveške komune v Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IzTrsta (pogovor | prispevki)
novo
 
IzTrsta (pogovor | prispevki)
Vrstica 2:
==Italijanska različica==
Povsod po Evropi so se te skupnosti organizirale za zaščito privatne [[lastnina|lastnine]] in prostega [[trgovina|trgovanja]], zato nad seboj niso priznavale nobene [[ekonomija|ekonomske]] [[oblast]]i, a se niso upirale ostalim tipičnim fevdalnim obveznostim. Samo [[italija]]nske komune so pojem lastnine in svobode jemale bolj iz [[politika|političnega]] vidika in so prav zato edine, ki so se pozneje (od [[13. stoletje|trinajstega stoletja]] dalje) razvile v samostojna mesta in [[država|države]]. Seveda je tu govora le o [[sever]]ni polovici [[polotok]]a, ki je spadala pod [[Sveto rimsko cesarstvo]], čigar uprava ni zmogla pregleda niti nad najbližnjimi fevdi, kaj šele nad obrobnimi deli države. Nasprotno so vladali naNa [[jug]]u Italije so pa vladali [[Normani]] s strogo fevdalno ureditvijo, ki je sicer dovoljevala nastanek komun, a s skrajno omejenimi [[pravica]]mi. V glavnem so smele te komune samo skrbeti za [[javni red]] v mestu in pobirati dajatve za fevdalne gospode.
 
==Škofovska in laična uprava==
Če se je italijansko ljudstvo lahko postopoma otreslo fevdalnih gospodov, se pa le ni moglo povsod znebiti vplivu [[rimskokatoliška cerkev|cerkve]]. [[srednji vek|Srednjeveška]] miselnost in z njo povezana religija je zapustila v ljudeh spoštovanje do cerkvenih predstavnikov. Ko so meščani prišli na oblast, so se velikokrat zavedali svoje nezadostne pripravljenosti na vladanje in so se zato obrnili na [[škof]]e. Tako so v raznih italijanskih komunah s časom prišli do najvišjih upravnih položajev samo škofje in njihovi pooblaščenci.