Srednjeveška komuna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Razvoj |
|||
Vrstica 11:
V '''Franciji''' so se komune zadovoljile z odpravo fevdalnih gospodov. Proglasile so se za neodvisne in se podredile naravnost [[monarhija|monarhiji]]. Seveda so kralji prav radi podpirali novonastali »srednji sloj«, v katerem so videli [[zaveznik]]a proti [[plemstvo|plemstvu]]. Tako je počasi manjše plemstvo začeli propadati, višje plemstvo pa se je strnilo okoli kralja, kar je po [[stoletje|stoletjih]] privedlo do popolnega razkola med dvema slojema ljudi, ki nista imela ničesar skupnega.
Na '''[[Flamska|Flamskem]]''' so nekatera [[pristanišče|pristaniška]] mesta dosegla velik razvoj s [[trgovina|trgovino]], kar jim je prineslo precejšnje bogastvo. Zemljo, ki so jo pridobivala z izsušenjem morja ''([[polder]]ji)'', so proglasila za svojo [[lastnina|lastnino]] in se tako postopno širila. Ta mesta so bila dovolj velika in bogata, da so se s časom lahko proglasila za samostojna in se zoperstavila ne samo plemičem, pač pa tudi kralju samemu. Ko je v [[14. stoletje|štirinajstem stoletju]] Flamsko preplavila [[Stoletna vojna]], je na primer mesto [[Gand]] igralo odločilno vlogo za poznejši razvoj dežele.
Tudi v '''[[Nemčija|Nemčiji]]''' so mesta kmalu postala dovolj močna, da bi se lahko skušala otresti vlade [[sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], a tega niso storila.
V '''Italiji''' se je bilo treba, nasprotno z ostalo Evropo, v prvi vrsti soočati s [[papež]]evo močjo, saj je bil cesar le posredno prisoten in plemstvo ni bilo močno. Zato so mesta v prvih časih razvoja zaupala pomembno vlogo [[škof]]om, kar je odločilno vplivalo na njih poznejšo rast. Ostala evropska mesta so se borila za nadzor ozemlja ali za trgovske in gospodarske [[privilegij]]e, a v Italiji je bil spor političnega značaja. To je bila edina velika razlika med italijanskimi in evropskimi komunami.
| |||