|
<br />
'''Pridévnik''' ali '''adjektív''' je pregibna beseda, ki izraža kakovost (''lep'', ''mlad'', ''pravi''), mero oziroma količino (''majhen''), vrsto (''zadnji'') ali svojino (''očetov'') in spada med [[pridevniška beseda|pridevniške besede]].<ref>Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 12. 2018.</ref><ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref><ref name=Toporišič_Slovnica/> Pridevniku lahko praviloma določimo [[sklon]], [[slovnični spol|spol]] in [[slovnično število|število]], ki se ujema s [[samostalnik]]om, na katerega se pridevnik nanaša.<ref>Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.</ref> V manjšini so pridevniki, ki se ne pregibajo z glasovnimi končnicami (npr. ''lila krilo'', ''lila cvet'').<ref name=Toporišič_Slovnica>Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.</ref>
V [[stavek|stavku]] opravlja vlogo [[levi prilastek|levega prilastka]] (''ljubezniv otrok''); v čustveno poudarjenih zvezah (''strela božja'') in ob [[zaimek|zaimkih]] (''jaz sam'') lahko opravlja tudi vlogo [[desni prilastek|desnega prilastka]], ob [[pomožnik]]u pa se prevrača v [[povedkovnik]] in opravlja vlogo [[povedkov prilastek|povedkovega prilastka]] (''Sava teče motna.'').<ref name=ESJ/>
== Vrste pridevnikov ==
Glede na [[vprašalnica|vprašalnico]] ločimo:
* '''lastnostni''' ('''kakovostni''') '''pridevnik''' (''Kakšen?''/''Kolikšen?''): lepa, trda, velika kak si glup habibi ...
* '''vrstni pridevnik''' (''Kateri?) ZOJA JE KURWA''
* '''svojilni pridevnik''' (''Čigav?''): max je skurjenc
== Pregibanje ==
Pridevniki se po navadi ujemajo s [[samostalniška beseda|samostalniško besedo]] v [[slovnični spol|spolu]], [[sklon]]u in [[slovnično število|številu]] (na primer ljubezniv, ljubeznivega). Nekateri pridevniki pa se ne pregibajo z glasovnimi končnicami in ostajajo v vseh oblikah enaki (na primer poceni --, lila --).<ref name=Toporišič_Slovnica/>
== Določnost ==
Lastnostni pridevniki, ki se končujejo na [[soglasnik]], imajo v [[imenovalnik]]u [[ednina|ednine]] in [[tožilnik]]u, kadar je enak imenovalniku, poleg neglasovne končnice še končnico -''i'' za določnost (npr. ljubezniv, ljubeznivi).<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 102.</ref> Nedoločna oblika se uporablja pri predmetih/dogodkih/stanjih, ki jih prvič opisujemo, določna oblika pa v primerih, ko govorimo o že prej omenjeni zadevi. Določnost se izraža tako, da kakovostnim pridevnikom moškega spola ednine v imenovalniku (in pri samostalnikih s kategorijo ne[[živost]]i še v tožilniku) doda -''i'' (mlad – mladi, ponoven – ponovni ...), včasih se spremeni tudi mesto in/ali vrsta [[naglas]]a (stàr – stári, dêbel – debéli, vêlik – velíki ...) ali pa celo osnova (majhen – mali). Svojilni pridevniki, števniki ter [[primernik]]i in [[presežnik]]i, so že po definiciji določni (npr. bratov, prvi, lepši, najlepši ...).<ref>http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000112.html, vpogled: 12. 12. 2010.</ref>
== Glej tudi ==
* [[izlastnoimenski pridevnik ]]
== Viri ==
{{seznam_referenc}}
[[Kategorija:Besedne vrste]]
[[Kategorija:Pridevniška beseda]]
{{normativna kontrola}}
|
