Redakcija: 19:25, 20. marec 2019 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.507 urejanj čiščenje ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:04, 20. marec 2019 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.507 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Municipij''' ([[Latinščina\|latinsko]] ''municipium'', mn. ''municipia'' iz latinskega ''munus'' - ''darilo, dolžnost, služba'' in ''capio'' – ''vzamem'') je bil v [[Stari Rim\|rimski državi]] naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot [[Kolonija\|kolonija]] (latinsko ''colonia'').<ref>Peter Garnsey (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society, and Culture''. University of California Press. str. 27–. ISBN 978-0-520-06067-8.</ref> [[Emona]], na primer, je bila kolonija (''Colonia Iulia Emona''). Municipiji so imeli nekaj samouprave, meščani pa za razliko od kolonij niso imeli [[Rimsko državljanstvo\|rimskega državljanstva]], ampak je za njih veljalo latinsko pravo (''ius Latii''). Municipiji so se od kolonij razlikovali tudi po tem, da jih Rimljani niso ustanavljali, ampak so osvojenim nerimskim mestom vsilili svojo oblast. Namen podeljevanja statusa municipija je bil razbiti star plemenski način življenja, kar pa ni zagotovilo popolne romanizacije. V odmaknjenih in nedostopnih predelih cesarstva so se ohranili tako domorodni jeziki kot star način življenja. Municipij je bila vrsta mestne samouprave v [[Antični Rim\|rimskih časih]] v Italiji in izven nje. V prvem obdobju so svobodni prebivalci mest imeli vse pravice rimskih državljanov razen pri [[Volitve\|volitvah]] najvišjih oblastnikov rimske države in mesta Rim (''ius suffragii''). Z [[zakon]]om [[Gaj Julij Cezar\|Gaja Julija Cezarja]] leta [[90. pr. n. št.]] so nekateri municipiji poleg lokalne avtonomije, tu so mišljene predvsem volitve v lastne mestne uprave, dobili še pravico voliti rimske komisije (''Lex Iulia''). Leta [[212]] so z ukazom cesarja [[Karakala\|Karakale]] vsi svobodni prebivalci dobili rimsko [[državljanstvo\|državljansko pravico]], vse mestne občine Rimske države pa so postali municipiji, razen Rima, ki je bil večno mesto (''urbs aeterna''). V [[3. stoletje\|3. stol.]] pa prične položaj mestne samouprave slabeti ter vse bolj prihajati pod kontrolo cesarske oblasti. Meščani municipijev so imeli enake dolžnosti kot polnopravni državljani. Morali so plačevati davke in služiti v rimski vojski, v političnem življenju pa niso smeli sodelovati, se pravi da niso mogli niti voliti niti biti izvoljeni za javne funkcionarje. Izvršno oblast v municipijih so običajno izvajali štirje magistrati z enoletnim mandatom – dva duumvirja in dva edila. Svetovalni organ municipija so sestavljali dekurioni, organizirani podobno kot [[Rimski senat\|rimski senat]]. Municipiji so izgubili svoj pomen leta 212, ko je cesar [[Karakala]] z zakonom razglasil vse rimske podložnike za rimske državljane. Izraz municipij se je v [[Romanski jeziki\|romanskih]] in nekaterih drugih evropskih jezikih v takšni ali drugačni obliki ohranil kot naziv za občino. == Glej tudi == Vrstica 12 ⟶ 18: * ''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 2. Ljubljana, 1975 * ''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 5. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1961. ~~{{hist-stub}}~~ [[Kategorija:Antika]]

Municipij: Razlika med redakcijama