|
[[Slika:Aztec Sun Stone Replica cropped.jpg|thumb|200px|Sončni kamen]]
'''Aztéki''' so bili ena izmed najrazvitejših [[civilizacija|civilizacij]] [[predkolumbovska Amerika|predkolumbovske]] [[Amerika|Amerike]]. Ime izhaja iz njihove mitične domovine ''Aztlan'', ker naj bi pomenilo ''kraj, kjer raste trst''.
Po legendi je bog vojne Aztekom naročil naj se odselijo v deželo, kjer bodo videli orla(simbol vetra)ki sedi na kaktusu-opal(simbol vode), ki je kačo(simbol zemlje), ki je še danes tudi v grbu mehiške države.
Njihov prvi [[vladar]] je zahteval izdelavo sončnega kamna z [[azteški koledar|azteškim]] [[koledar]]jem, ki danes velja za enega izmed sinonimov azteške kulture.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Aztekov}}
[[Slika:Aztec Empire 1519 map-fr.svg|thumb|right|300px|Obseg azteškega imperija leta 1519]]
Okoli leta [[1200]] so osvojili [[Mehika|Mehiko]] in podvrgli ostala [[ljudstvo|ljudstva]] ([[Maji]]). Azteki so se naselili na visokih planotah okrog današnje mehiške prestolnice. Azteške pripovedi govorijo, da so Azteki na področje Mehike prispeli s severa, razlog za selitev pa naj bi bil pomanjkanje hrane. Po legendi je bog vojne Aztekom naročil naj se odselijo v deželo, kjer bodo videli orla sedeti na kaktusu, ki žre kačo. Ta prizor je še danes v grbu mehiške države. Azteki so potovali postopoma, potovanje naj bi trajalo več let, saj se je selilo vse azteško ljudstvo. Vsako leto je majhna skupina poiskala prostor za koruzno polje, kamor so kasneje prišli vsi, da bi si nabrali živeža za naslednje potovanje.
V primerjavi s staroselci na mehiški planoti, so bili Azteki zaostali. Staroselci so jih najeli kot vojščake, naselili so jih na območju z veliko kačami. Leta [[1323]] so Azteki umorili hčerko staroselskega vladarja. Tako so Azteki morali ozemlje zapustiti. Naselili so nenaseljen otok sredi jezera [[Texcoco]], kjer so zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog na začetku potovanja. Leta [[1325]] so tu ustanovili svoje mesto. Mesto so poimenovali z enim od vzdevkov za svoje pleme - ''Tenochtitlan''.
Azteška [[civilizacija]] se je začela hitreje razvijati v 14. in 15. stoletju. S kasnejšimi vojnimi osvajanji so se Azteki razširili na jug Mehike in nastalo je azteški imperij, ki se je raztezal od obale Mehiškega zaliva do obale Tihega oceana. Na jug je segalo do ozemlja [[Maji|Majev]]. Azteška kultura je ustvarila razkošne [[palača|palače]] in velika [[mesto|mesta]]. Vendar te razkošne kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so prevzeli znanje in dosežke ljudstev, ki so jih zasvojili. Azteki so, kot ostale velike civilizacije, posredovali del svoje dediščine celemu svetu, kot so npr.: [[rastline]], [[živali]], [[predmet]]e. Njihova [[ime]]na še danes uporabljamo. Nekatera imena so prilagojena sodobnemu [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]], kot ''tomatl'' ([[paradižnik]]), ''olli'' ([[guma]]), ''cacahuetl'' ([[arašid]]). Njihov jezik je bil [[nahuatl]]. Ime pa so dobili po njihovi bajeslovni domovini - Aztlan, pa tudi Tenochca ali Mexica.
Med najpomembnejšimi azteškimi kralji je bil [[Moctezuma I.]], ki je bil izvoljen za kralja leta [[1440]]. Moctezuma I. je izpeljal velike družbene, politične, administrativne in verske reforme. Vladal je kar 28 let, do leta [[1468]]. Na njegov ukaz so izdelali [[sončni kamen]] z azteškim koledarjem in obnovili glavni tempelj v prestolnici. Glavni tempelj v prestolnici sta sestavljali dve piramidi.
[[Španci]] so leta [[1519]] odkrili azteško deželo in njeno prestolnico [[Tenochtítlan]]. Azteki so Špance zamenjali za bogove, saj so bili podobni belemu bogu [[Quetzalcoatl]]u in jih najprej prijateljsko sprejeli. Španci so uporabljali [[ročno strelno orožje|strelno orožje]] [[arkebuza|arkebuze]], ki so bile sicer zelo počasne zaradi ponovnega polnjenja smodnika in naboja, vendar so imele zgolj psihološko prednost. Azteki so se do leta [[1521]] uspešno upirali, nakar so se bili prisiljeni vdati, kar je pomenilo konec azteške vladavine v osrednji Mehiki. [[Hernán Cortés|Hernando Cortez]] je z 250 vojaki pobil 300.000 mož, zadnjega azteškega kralja je dal usmrtiti leta [[1524]].
== Religija ==
{{glavni|Religija Aztekov}}
Azteki so najbolj znani po žrtvovanju ljudi. Njihov vrhovni bog je bil bog Sonca [[Huitzilopochtli]], pomembna pa sta bila še [[Quetzalcoatl]] in [[Tlaloc]]. Verjeli so, da njihov bog sonca vsak dan potuje čez nebo, ponoči pa se vrne v podzemlje. Če ne bi žrtvovali ljudi, bi sonce prenehalo sijati in svet bi se pogreznil v temo. Žrtvovali so mu vojne ujetnike, če pa jih je primanjkovalo, so začeli žrtvovati svoje ljudi, ki so jih izbirali z igranjem igre [[patolli]]. Ob vsakem obredu so se duhovniki obrnili na bogove s prošnjo, naj jim zagotovijo nove zmage. Tako se je oblikoval začarani krog žrtvenih daritev, zmag in spet novih žrtev. Vse poražence so odpeljali na vrh [[tempelj|templja]], kjer jih je duhovnik žrtvoval bogovom. Najbolj brutalno obliko žrtvovanja so izvajali v čast bogu ognja Huehueteotlu.<ref>[http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2008/Kulture/Janez_Smerc/Stran.htm Azteška božanstva]</ref>
Azteška božanstva:
* Talocan: domovanje azteških bogov in boginj
* Coatlicue: boginja predstavlja življenjsko bolečino
* Tezcatlipoca: Bog čarovnije, vojne in smrti
* Xipe Totec: Bog pomladi, novega življenja in trpljenja
* Xochipilli: Princ rož, zore, plesa in ljubezni
* Huehuetecti: Bog ognja
* Tloque Nahuaque: Vladar vseh krajev, velika silo mož im žena
* Quetzalcoatl: Bog znanja, stvarjenja in vetra
* Chantico: Bog srca
* Tlaloc: Bog dežja
== Jezik in pisava ==
Prvotni jezik Aztekov se je imenoval nahuatlščina ali kar nahua. Ko so se naselili v Mehiško Dolino, so prevzeli tudi besede, ki so jih uporabljala ljudstva na območju, ki so jih zasedli med osvajanem, vključno z majevskimi. Dodali so le ločilno pripono (-tli). Nahua je bil mnogostranski, ustvarjalen jezik z enostavno izgovorjavo. V njem obstaja precej literature. Do danes so razvozlali azteško pisavo do te mere, da jo je mogoče brati.
Azteki so razvili poseben sistem pisave, ki pa ni bila glasovna, ampak je spominjala na slikovno pisavo ali piktografijo. Po tem, ko so raziskovalci nekatere simbole povezali z določenimi izrazi, so nekateri znaki predstavljali tudi glas. K razlikovanju besed je lahko pripomogla tudi barva piktograma. Pisavo so uporabljali: za računanje, štetje koledarskih dni, verske zapise, prerokovanje, medicino in zgodovino. Ker je bilo zapisovanje zelo razširjeno, je danes o azteški zgodovini znanega precej več kot o ostalih ameriških staroselcih.<ref>[http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2008/Kulture/Janez_Smerc/Stran.htm Azteki, jezik in pisava]</ref>
== Vsakodnevno življenje ==
{{glavni|Življenje Aztekov}}
[[Slika:Aztecs storing maize.jpg|thumb|200px|Shranjevanje koruze]]
Osnovna [[hrana]] Aztekov in ostalih mehiško-ameriških prebivalcev je bila [[koruza]]. Ostala hrana so bile [[ribe]], rakci in črvi. Hrano so domov nosili v košarah, jedli pa so jo sede ali so sedeli na [[pručka]]h. Matere so svoje hčere učile vsakodnevnih opravil. Za starejše Azteke je bilo značilno da so bili bolj spoštovani in so imeli pravico piti [[alkohol]]ne pijače in se z njimi opijati. Ponoči so [[akrobat]]i, pritlikavci ter lutkarji zabavali ljudstvo. Azteška mesta so trgovci oskrbovali z raznim blagom iz tujih dežel. Najpomembnejši azteški praznik je bil praznik nabiranja koruze ([[Atamalcualztli]]), ki je trajal 10 dni in je bil posvečen boginji [[Xilonen]].
Azteške hiše so bile grajene večinoma iz [[kamen|kamnov]] ali zidakov iz [[Ilovica|blata]], za vezivo so rabili [[apno]], ki je bilo pomešano s peskom. Na tak način so se tudi ponekod zavarovali pred nizkimi [[temperatura]]mi. Hiše so imele pravokoten tloris, bile pa so enosobne ali dvosobne, odvisno od položaja prebivalcev. Streha je bila terasasta. V središču hiše je bilo po navadi ognjišče na katerem so kuhali. Ognjišče je bilo narejeno iz treh kamnov in na njem je vedno gorel ogenj. Tipična azteška hiša je imela prostor za kuhanje in jedilnico, kopalnico ter spalnico. Svež zrak je v hišo prihajal skozi vhodna vrata.
Azteki so uporabljali piktografsko pisavo, ki so jo poznali le višji duhovniki. Od Aztekov se je ohranil le majhen del literarnega ustvarjanja. Bili so dobri govorniki, navduševali pa so se tudi nad poezijo.
== Sociala ==
{{sect-stub}}
Azteki so vsem prebivalcem zagotovili osnovno prehrano in življenjske potrebščine. S sužnji so ravnali čisto nasprotno, kot so Španci z njimi kasneje. Azteški suženj se je lahko poročil po svoji volji. Njegov potomec je ob rojstvu dobil vse pravice svobodnega državljana. Najbolj so cenili družino in skupnost, veljala pa so tudi trdna moralna določila. Za Azteke je bilo značilno tudi to, da so državljani lahko napredovali v svojem položaju.
== Tenochtitlan ==
{{glavni|Tenochtitlan}}
Prestolnica Tenochtitlan je nastala na majhnem otoku sredi jezera [[Texcoco]], kjer so, kot pravi legenda zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog vojne. Azteška prestolnica, prepredena s kanali in vodnimi potmi po katerih so pluli kanuji, je bila podobna današnjim [[Benetke|Benetkam]]. Prestolnico sta sestavljali dve mesti: Tenochtitlan in Plateloco. Obe sta nastali na otočkih sredi jezera Texcoco, ločeval ju je kratek vodni kanal. Dostop do azteške prestolnice je bil mogoč z obrežja s kanuji ali pa tudi po nasipih.
Prestolnico je krasilo več upravnih in vladarskih palač, športnih igrišč, templjev, kopališč in drugih javnih zgradb. Na glavnem trgu Tenochtitlana je v azteških časih stal tempelj. Trg je imel pravokotno obliko v izmeri 350 x 300m. Na tem trgu se je dvigoval tempelj, dograjen leta [[1487]]. Tempelj je bil ogromna, 30 metrov visoka piramida, ki ni imela konice. Osnovna ploskev je merila 80 x 100 metrov. Tempelj so Azteki gradili 200 let. Na vrh templja je vodilo 114 stopnic. Na vrhu piramide je bila terasa, na kateri sta poleg žrtvenega kamna stala dva manjša templja, posvečena bogovoma vojne in dežja. Na terasi piramidnega templja je torej stal tudi žrtveni kamen, na katerega so polegli žrtev, ki so ji izrezali srce.
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
| 