Trenje: Razlika med redakcijama

dodanih 3.331 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 86.61.77.90 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.61.77.90 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
Oznaka: vrnitev
'''Trênje''' je pojav, da deluje [[telo]], po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s [[Sila|silo]] trenja, ki ima nasprotno smer od smeri [[gibanje|gibanja]]. Zaradi trenja se del [[mehanska energija|mehanske energije]] pretvori v [[notranja energija|notranjo energijo]], zato silo trenja uvrščamo med [[nekonservativna sila|nekonservativne sile]].
<br />
 
Sila trenja ''F''<sub>t</sub> je premo sorazmerna z normalno komponento [[sila|sile]] ''F''<sub>n</sub>, s katero pritiska prvo telo na stično ploskev. Sorazmernostni koeficient je [[koeficient trenja]] ''k''<sub>t</sub>:
:<math>F_t = k_t F_n</math>
 
Koeficient trenja je odvisen od [[snov]]i, iz katerih sta mejni ploskvi teles, od njune hrapavosti oziroma obdelave, od morebitnih nečistoč, ter tudi od relativne [[hitrost]]i drsenja enega telesa glede na drugo. Največjo vrednost ima pri hitrosti nič, ko telesi mirujeta. V tem primeru govorimo o [[koeficientu lepenja]], sam pojav pa imenujemo [[lepenje]]. Koeficient trenja je neodvisen od velikosti stične površine.
 
==Vrste trenja==
 
Koeficient trenja je odvisen od vrste trenja. V splošnem ločimo tri vrste trenja:
 
* [[lepenje]] imenujemo trenje v limitnem primeru, ko telesi v stiku mirujeta eno glede na drugo. [[koeficient lepenja]] navadno označujemo s ''k''<sub>l</sub>. [[Sila lepenja]] je tista, ki preprečuje, da bi radirka zdrsnila po gladki nagnjeni površini.
* '''trenje''' imenujemo pojav, kadar telesi drsita eno glede na drugo. Zgled za trenje je gibanje sani po snegu.
* [[kotalno trenje]] imenujemo trenje, pri katerem se eno telo [[kotaljenje|kotali]] po drugem, kot denimo kolo po vozišču. Kotalno trenje je v splošnem manjše od drsnega trenja, kar izkoriščamo pri [[kroglični ležaj|krogličnih ležajih]].
 
Koeficient trenja je mogoče določiti le empirično z [[meritev|meritvijo]] v laboratorijih (kjer ni motečih dejavnikov) in ga ni mogoče izračunati vnaprej.
 
==Posledice trenja==
 
Posledica trenja je [[deformacija]] teles. Ta je včasih zaželena, kot denimo pri [[poliranje|poliranju]], največkrat pa ne, saj vodi v obrabo. Trenje zmanjšujemo z [[mazivo]]m na stiku površin, s čimer močno zmanjšamo koeficient trenja. Pri [[grafit]]u so nedavno odkrili [[supermazivnost]], pojav, da dve površini v stiku drsita druga ob drugi brez trnja, kar ustreza koeficientu trenja, enakem nič. Veda, ki preučuje maziva in njihove lastnosti, se imenuje [[tribologija]].
 
Namesto maziv se lahko za zmanjševanje trenja uporablja tudi [[akustično mazanje]]: [[zvok]] povzroči [[vibracija|vibracije]] plasti v stiku, s čimer se zmanjša trenje med njimi. Pojav so uporabljali nemški [[tank]]i med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], pri katerih je za akustično »mazanje« tankovskih gosenic skrbelo njihovo lastno cviljenje.
 
[[Delo]] sile trenja se sprošča kot [[toplota]], ki nadalje lahko vodi v deformacijo telesa in lahko dolgoročno spremeni njegove specifikacije. V izjemnih primerih lahko trenje povzroči tudi [[taljenje]] snovi v stiku.
 
Izraz trenje praviloma uporabljamo za opis pojava na stiku dveh trdnih teles. S podobnim pojavom imamo opraviti tudi na stiku [[trdnina|trdnine]] in [[tekočina|tekočine]] ali dveh tekočin, kjer pa namesto o trenju govorimo o [[upor sredstva|uporu]].
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|trenje|Trenje}}
 
[[Kategorija:Mehanika]]
94

urejanj