Informacijska doba: Razlika med redakcijama

odstranjenih 36 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Izraz '''informacijska doba''' se v glavnem nanaša na obdobje po letu 1972. V poznih 70 letih je postal opazen prehod iz industrijske v informacijsko dobo. Informacijska doba zahteva usklajevanje in povezovanje informacij z različnih področij, s tem pa tudi komuniciranje na različnih ravneh. Zato pravimo informacijski dobi tudi informacijsko-komunikacijska doba. Glavni viri informacijsko-komunikacijske je [[informacija]] oziroma informacije in z njimi odnosi, na katerih temeljijo vsa področja človekovega življenja in dela. Znanje in informacije se s komuniciranjem dograjujejo, izpopolnjujejo in poglabljajo, s čimer se večata moč in pomembnost informacij, ki so v vsakdanjem življenju bistvenega pomena <ref> Baćović Dolinšek </ref>.
{{slog|razlog=notranje povezave na en: }}
Izraz informacijska doba se v glavnem nanaša na obdobje po letu 1972. V poznih 70 letih je postal opazen prehod iz industrijske v informacijsko dobo. Informacijska doba zahteva usklajevanje in povezovanje informacij z različnih področij, s tem pa tudi komuniciranje na različnih ravneh. Zato pravimo informacijski dobi tudi informacijsko-komunikacijska doba. Glavni viri informacijsko-komunikacijske je [[informacija]] oziroma informacije in z njimi odnosi, na katerih temeljijo vsa področja človekovega življenja in dela. Znanje in informacije se s komuniciranjem dograjujejo, izpopolnjujejo in poglabljajo, s čimer se večata moč in pomembnost informacij, ki so v vsakdanjem življenju bistvenega pomena <ref> Baćović Dolinšek </ref>.
 
Za informacijsko dobo je značilna tako imenovana [[informacijska revolucija]], ki je v naša življenja vnesla že veliko sprememb, na katere se bolj ali manj uspešno navajamo in jih poskušamo uporabljati sebi v prid. Značilnosti informacijske dobe se izražajo v spremenjenem načinu dela, ki je podprto s tehnološko opremo, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše sprejemanje informacij, v spreminjajočem se načinu učenja, praktično bi lahko rekli, da se spreminja način življenja nasploh <ref> Fidler </ref>. »Z zornega kota odvijajoče se informacijske in komunikacijske revolucije živimo v času mega trenda, ki ga imenujemo nastajanje globalne informacijske družbe« <ref> Haywood </ref>. Sping in Zimmer v svojem delu pravita, da se gospodarski razvoj industrije skozi daljše časovno obdobje začne najprej s »[[spletni iskalnik|spletnimi iskalniki]]« in konča z veliko prevlado le teh na trgu kot so Google, Yahoo in MSN. Tem spletnim iskalnikom, so se in se še vedno pridružujejo novi, vendar bi lahko rekli, da niso še tako dobro uveljavljeni in nimajo pri uporabnikih take moči kot Google (Sping in Zimmer 2008) <ref> Spink </ref>.