Sardinija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjen uvod |
razširjen uvod |
||
Vrstica 51:
Sardinija ([[Italijanščina|italijansko]]Sardegna [sarˈdeɲɲa], [[Sardinščina|sardinsko]] Sardìgna [saɾˈdiɲɲa] ali Sardìnnia [saɾˈdinja], [[Sasarščina|sasarsko]] Sardhigna, [[Galurščina|galursko]] Saldigna, algereško Sardenya, tabarkino Sardegna) je s površino približno 24.000 km<sup>2</sup> za [[Sicilija|Sicilijo]] drugi največji otok na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Leži zahodno od [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in malo južno od francoske [[Korzika|Korzike]]. Od [[Ligurija|Ligurije]] na severu je oddaljena približno 350 km, od [[Afrika|Afrike]] na jugu pa približno 250 km.
Politično je Sardinija avtonomna pokrajina Italije z uradnim nazivom ''Regione Autonoma della Sardegna/Regione Autònoma de Sardigna''.<ref>Delibera della Giunta regionale del 26 giugno 2012.</ref> Kot taka ima nekaj notranje avtonomije.<ref>Statuto, from the region's official website.</ref> Razdeljana je na štiri province in glavno mesto [[Cagliari]], ki je hkrati največje na otoku. [[Sardinci]] govorijo domorodno [[Sardinščina|sardinščino]] in manjšinske jezike: [[Sasarščina|sasarščino]], korziško [[Galurščina|galurščino]], [[algareška katalonščina|algareško katalonščino]] in ligurski [[tabarkin]]o. Jeziki so priznani z regionalno zakonodajo in imajo enak položaj kot italijanščina.<ref>Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26-Regione Autonoma della Sardegna.</ref>
== Geološki nastanek ==▼
Zaradi raznolikosti ekosistemov, v katere spadajo gore,<ref>Ignazio Camarda. ''Montagne di Sardegna''. str. 11, 75.</ref> gozdovi, ravnine, velika nenaseljena področja, reke, kamnite obale in dolge peščene plaže, je Sardinija nekakšen mikro kontinent<ref> Marcello Serra. ''Sardegna, quasi un continente''. Cagliari. 1958.</ref> z izredno dolgo zgodovino.<ref>"Archeologia Nuragica: Sul nome Sardigna". Nuragica, Archeologia (9. avgust 2010).</ref>
▲== Geološki nastanek ==
[[geologija|Geološko]] sta Sardinija in [[Korzika]] ostanek kopnega, ki se je v [[paleozoik]]u dvignil iz morja vsled premikanja [[Evrazija|evrazijskih]], afriških in [[Atlantik|severnoatlantskih]] [[tektonika plošč|tektonskih plošč]]. Najstarejše [[kamnina|kamnine]] so [[naplavina|naplavine]], [[dolomit]]i in [[sljuda]]sti [[sedimentna kamnina|sedimenti]] (Iglesiente, Sulcis), ki jih ponekod prečkajo [[granit]]ne in [[ruda|rudne]] žile.Pozneje so nastali graniti, ki so značilni za vzhodno obalo od Gallure do Sarrabusa. Iz [[eocen]]a je ogromno področje, ki obkroža bogata najdišča [[lignit]]a v Sulcisu. [[Vulkan]]ska dejavnost naslednje dobe je povzročila več prelomov in [[usad]]ov, ki so področje močno prizadeli. V [[miocen]]u, ko se je vulkanska dejavnost prekinila, sta se Sardinija in Korzika prekrili z [[apnenec|apnenčastimi]] usedlinami, ki so ustvarile obširna rodovitna ozemlja. Ko so se ob koncu miocena spet zbudili vulkani, so se v osrednji in južni Sardiniji pojavile [[bazalt]]ne kamnine, ki so značilne za ''giare'', velike skalnate [[planota|visoke planote]] z visokimi neprestopnimi robovi. Od [[pliocen]]a dalje so se skozi [[tisočletje|tisočletja]] skalnati vrhovi krušili in zapolnjevali nižine ter ustvarjali današnji ravninski svet.
[[Slika:Sardinia topo.png|thumb|right|200px|Fizični zemljevid Sardinije]]
| |||