Mesinski preliv: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Ljuba brank je prestavila stran Mesinska ožina na Mesinski preliv prek preusmeritve: Slovenski eksonim |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:MessinaStrait-EO.JPG|thumb|right|Mesinska ožina<br />Slika [[NASA]] / [[ASTER]]]]
'''Mesinski preliv''', tudi '''Mesínska ožína''' ali '''Sicilska ožína''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Stretto di Messina'') (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolga]] in od tri do osem kilometrov široka [[morska ožina]] med [[otok]]om [[Sicilija|Sicilijo]] in [[Kalabrija|Kalabrijo]] na [[celina|celinski]] strani, prek katere sta povezana [[Jonsko morje|Jonsko]] in [[Tirensko morje]].
Pri starih [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bila [[ožina]] znana kot ''Fretum Siculum''. Zaradi naravnih vrtincev ter hitrih in neenakomernih [[morski tok|morskih tokov]] ter močnih [[veter|vetrov]] je plovba skoznjo nevarna. V [[antika|antičnih]] časih se je zato spletla legenda o morskih pošastih, [[Scila|Scili]] na celini in [[Karibda|Karibdi]] na otoku, ki prežita na pomorščake. Scili naj bi iz telesa izraščalo šest krvoločnih pasjih glav, ki so pomenile smrt za vse, ki so se jim preveč približali, Karibda pa naj bi trikrat dnevno goltala ogromne količine vode in jo nato spet izbljuvala ter s tem ustvarjala orjaški vrtinec. Tok v Messinski ožini je povezan z [[bibavica|bibavico]] in se praviloma obrne približno vsakih šest ur. Tok od juga proti severu imenujejo ''rema montante'' [rastoči vrtinec], tok v nasprotni smeri pa ''rema scendente'' [upadajoči vrtinec]. Dosežeta lahko hitrost do 9 km/h.
| |||