Navadni križevec: Razlika med redakcijama

Ime je vrsta dobila po značilnem vzorcu v obliki belega križa na hrbtni strani [[zadek|zadka]]. Vzorec se tvori v [[celica]]h, ki so napolnjene z [[gvanin]]om, stranskim produktom [[presnova|presnove]] [[beljakovine|beljakovin]].<ref name=Foelix1992>{{cite book |author=Rainer F. Foelix |year=1992 |title=Biologie der Spinnen |publisher=Thieme |location=Stuttgart |isbn=3-13-575802-8 |language=de |trans-title=Biology of the Spiders}}</ref> Barva telesa navadnega križevca pa je zelo raznolika; od bledo rumene, živo oranžne, pa tudi nevpadljivo rjave ali skoraj črne.<ref name= "NRP">{{navedi splet|url=https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/pajki/krizevci/navadni-krizevec|title=Navadni križevec|publisher=Notranjski regijski park|accessdate=12. aprila 2018}}</ref> Odrasel navadni križevec je relativno velik pajek, saj samice dosežejo v dolžino od 6,5 do 20 &nbsp;mm, njihovo telo pa je v času, ko je polno zrelih jajčec skoraj okroglo. Samec je občutno manjši, njegovo telo je dolgo od 5,5 do 13 &nbsp;mm.<ref>[http://ento.psu.edu/extension/factsheets/cross-orbweaver Cross Orbweaver], Penn State Entomology</ref>

Ta vrsta lovi s pomočjo kolesaste [[pajkova mreža|mreže]], ki jo odrasle samice razpnejo med dvema rastlinama. Odrasla samica splete okoli 30 &nbsp;cm široko mrežo, ki vsebuje kakšnih 40 lovilnih niti. Običajno na plen prežijo sredi mreže z glavo navzdol, ob hudi sončni pripeki pa se rada umakne v skrivališče na robu mreže, od koder preko signalne niti, ki jo drži s sprednjo nogo, spremlja dogajanje v mreži. Manjši plen pajek nemudoma ugrizne in mu vbrizka prebavne encime, večje žuželke pa najprej ovije z nitjo in jih šele nato ugrizne.