Sardinija: Razlika med redakcijama

[[geologija|Geološko]] sta Sardinija in [[Korzika]] ostanek kopnega, ki se je v [[paleozoik]]u dvignil iz morja vsled premikanja [[Evrazija|evrazijskih]], afriških in [[Atlantik|severnoatlantskih]] [[tektonika plošč|tektonskih plošč]]. Najstarejše [[kamnina|kamnine]] so [[naplavina|naplavine]], [[dolomit]]i in [[sljuda]]ste [[usedlina|usedline]] (Iglesiente, Sulcis), ki jih ponekod prečkajo [[granit]]ne in [[ruda|rudne]] žile.Pozneje so nastali graniti, ki so značilni za vzhodno obalo od Gallure do Sarrabusa. Iz [[eocen]]a je ogromno področje, ki obkroža bogata najdišča [[lignit]]a v Sulcisu. [[Vulkan]]ska dejavnost naslednje dobe je povzročila več prelomov in [[usad]]ov, ki so področje močno prizadeli. V [[miocen]]u, ko se je vulkanska dejavnost prekinila, sta se Sardinija in Korzika prekrili z [[apnenec|apnenčastimi]] usedlinami, ki so ustvarile obširna rodovitna ozemlja. Ko so se ob koncu miocena spet zbudili vulkani, so se v osrednji in južni Sardiniji pojavile [[bazalt]]ne kamnine, ki so značilne za ''giare'', velike skalnate [[visoka planota|visoke planote]] z visokimi neprestopnimi robovi. Od [[pliocen]]a dalje so se skozi [[tisočletje|tisočletja]] skalnati vrhovi krušili in zapolnjevali nižine ter ustvarjali današnji ravninski svet.