Kačji pastirji: Razlika med redakcijama

Ličinke vseh kačjih pastirjev z redkimi izjemami živijo v sladkih vodah - najraje imajo stoječe ali počasi tekoče vode, kjer se prehranjujejo z manjšimi žuželkami[[nevretenčarji]], večje pa napadejo tudi [[žabe|žabje]] paglavce in majhne [[ribe]]. ZatoOmenjene odrasleredke živaliizjeme pogostoživijo najdemobodisi blizuv vodotokov ali jezer[[Somornica|somornicah]], kjerv sotropih sepa izlegli.najdemo tudi Predvsemnekaj raznokrilivrst, kačjiki pastirjiživijo pa sov močni letalcifitotelmatih, zatomajhnih živijovodnih tudi"otokih" na odprtihvelikih [[trava|travnatih]]tropskih [[habitat]]ihlistih dalečali od vode. Kotdelih [[plenilecDrevo|plenilcidreves]]. so pomembni za reguliranje [[populacija (biologija)|populacij]] manjših žuželk, kot so [[komarji]], s čemer koristijo tudi človeku.

Kačji pastirji so zaradi vezanosti ličink na vodno okolje in pogostostistrukturo obvodnega habitata pomembni [[bioindikator]]ji pri ugotavljanju stanja vodotokov - upoštevata jih [[saprobni indeks]] ter [[biotični indeks]]i, a so nekatere vrste kačjih pastirjev razmeroma neobčutljivi na [[onesnaženost]], zato njihova odsotnost tisth vrst pomeni, da je vodotok že zelo onesnažen ali reven s [[kisik]]om. Kot pokazatelji [[saprobnost]]i in [[toksičnost]]i so tako manj uporabni, bolj pa kot pokazatelji krajinsko-[[ekologija|ekološkega]] stanja okolja zaradi vsestranskih zahtev do določenih struktur okolja (sestava substrata, poraščenost, vrstna sestava plena in plenilcev, bližina gozdnih struktur itd.) in velike mobilnosti. Še posebej so kot bioindikatorji primerni zato, ker jih je razmeroma enostavno najti in določiti.

Približno vsaka šesta vrsta kačjega pastirja (tj. 16 %) je v Evropi po kategoriji [[Svetovna zveza za varstvo narave|Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov]] (angl. [[Svetovna zveza za varstvo narave|''International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources'', IUCN]]) ogrožena (angl. ''threatened'') – vključujoč kategorije redkih, prizadetih in ranljivih vrst<ref name=":0">Kalkman V. J., Boudot J.-P., Bernard R., Conze K.-J., De Knijf G., Dyatlova E., Ferreira S., Jović M., Ott J., Riservato E., Sahlén G. 2010. European Red List of Dragonflies. Luxembourg, Publications Office of the European Union: 29 str.</ref>. Še dodatnih 11 % pa velja za potencialno ogroženih (angl. ''near threatened'', ''NT''). Delež v primerjavi s preostalo [[Živali|favno]] zagotovo ni zanemarljiv. Ogrožene vrste so tiste, katerih številčnost se zmanjšuje ali pa se zmanjšuje njihovo območje razširjenosti. V Evropi ima 24 % vrst kačjih pastirjev negativen trend rasti populacije, 10 % pozitivnega, dobra polovica stabilnega, za preostalih 12 % pa je za oceno na voljo premalo informacij<ref name=":0" />.