Zoran Đinđić: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nekaj dodane vsebine, odstr. citat
manjši dodatki
Vrstica 1:
 
{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=''Zoran Đinđić ''}}
'''Zoran Đinđić''' ([[srbščina|srbsko]] Зоран Ђинђић), [[Srbi|srbski]] [[politik]], * [[1. avgust]] [[1952]], [[Bosanski Šamac]], [[Bosna in Hercegovina|LR Bosna in Hercegovina]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]], † [[12. marec]] [[2003]], [[Beograd]], [[Srbija]], [[Srbija in Črna gora]].
 
== Kariera ==
Đinđić je študiral [[Filozofija|filozofijo]] na [[Univerza v Beogradu|univerzi v Beogradu]]. Potem ko je zaradi domnevnega poskusa ustanovitve neodvisnega političnega gibanja prišel v spor s [[Komunizem|komunistično]] oblastjo, je emigriral v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]], kjer je nadaljeval študij. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1989, kjer je prevzel mesto profesorja na [[Univerza v Novem Sadu|Univerzi v Novem Sadu]].
 
Leta 1990 je bil eden od ustanoviteljev sodobne srbske Demokratske stranke, katere predsednik je postal štiri leta pozneje. Tekom 1990. let je bil eden voditeljev opozicije režimu [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]. Leta 1997 je za kratek čas deloval kot bil župan [[Beograd]]a. 25. januarja 2001 je postal [[predsednik vlade Srbije]].
 
Đinđić je veljal za zahodno usmerjenega politika, zaradi česar je bil pogosto v sporu s strankami, naklonjenimi prejšnjemu sistemu. Odigral je ključno vlogo pri izročanju Miloševića [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaškemu sodišču]] in začel uvajati gospodarske reforme, ki so Srbijo približale [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Januarja 2003 je začel široko diplomatsko kampanjo za rešitev vprašanja [[Kosovo|Kosova]].
 
== Atentat ==
Zoran Đinđić je bil umorjen na sredo, [[12. marec|12. marca]] [[2003]], pred stavbo [[Vlada Republike Srbije|Vlade Republike Srbije]]. Ubil ga je zadetek naboja v srce, izstreljenega iz puške [[Heckler & Koch G3]]. Đinđića je iz stavbe Zavoda za fotogrametrijo ustrelil [[Zvezdan Jovanović]], domnevno po naročilu mafijskega t.i. [[Zemunski klan|Zemunskega klana]]. Njegovo smrt je sicer napovedal že Vojislav Šešelj pred prostovoljnim odhodom na Haaško sodišča za vojen zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
 
Atentat na Đinđića je sprožil obsežno policijsko akcijo "Sablja", uperjeno proti premierjevim morilcem in organiziranemu kriminalu nasploh, med katero je bilo zaslišanih preko 11 000 oseb. Preiskava je ugotovila, da je Đinđića iz stavbe Zavoda za fotogrametrijo ustrelil [[Zvezdan Jovanović]], namestnik poveljnika [[Enota za posebne operacije|enote za posebne operacije]] ("rdečih beretk"). Za organizatorja zločina je bil spoznan [[Milorad Ulemek]], nekdanji poveljnik enote in pripadnik mafijskega t. i. [[Zemunski klan|Zemunskega klana]].
 
== Sklici ==
{{sklici}}