Bozoni W in Z: razlika med redakcijama

dodanih 1.600 zlogov ,  pred 17 leti
brez povzetka urejanja
(Iz anglešle vikipedije)
 
'''[[Bozon]]i W''' so [[osnovni delec|osnovni delci]], [[kvant]]i [[šibka jedrska sila|šibke jedrske sile]].
Njihov [[električni naboj]] je &plusmn;1, [[masa]] pa 80,4110 GeV/c<sup>2</sup>, kar je približno 80-krat več od mase [[proton]]a, in enak šibki [[izospin]]. Obstajajo tri različne vrste bozonov W: pozitivno nabiti W<sup>+</sup>, negativno nabiti W<sup>-</sup> (antidelec prvega) ter električno nevtralni '''bozon Z'''. Bozone W so odkrili leta [[1983]] v raziskovalnem središču [[CERN]] v skupini, ki sta jo vodila [[Carlo Rubbia]] in [[Simon Van der Meer]]. Slednjima je bila za to odkritje leto kasneje podeljena tudi [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova nagrada]].
 
Najenostavnejši zgled, pri katerem sodelujejo bozoni W, je [[razpad beta]]:
:<math>n\rightarrow p + e^- + \overline{nu}_e</math>
Pri tem [[nevtron]] razpade na [[proton]], [[elektron]] in [[nevtrino|elektronski antinevtrino]].
Vemo pa, da sta proton in nevtron nadalje sestavljena iz [[kvark]]ov, torej gre pri razpadu nevtrona pravzaprav za to, da se eden od kvarkov ''d'' pretvori v kvark ''u'', pri čemer nastane bozon W:
:<math>d \rightarrow W^- + u</math>
Bozon W zatem nadalje razpade na elektron in elektronski antinevtrino.
 
Dejstvo, da imajo bozoni W in Z maso, je nekoliko zagonetno. Bozone W in Z namreč pravilno opisuje [[umeritvena teorija]] SU(2), vendar pa ta zahteva, da morajo biti bozoni brez mase. Tudi [[foton]] je brez mase, kar se ujema s tem, da foton in teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] opisuje umeritvena teorija U(1). Zato je bilo potrebno vpeljati nekakšen mehanizem, ki zlomi simetrijo SU(2), s čimer dosežemo, da imajo bozoni W in Z maso. Najbolj priljubljen mehanizem je [[Higgsov mehanizem]], ki zahteva vpeljavo dodatnega delca, imenovanega [[Higgsov bozon]]. Obstoja slednjega do zdaj še niso uspeli eksperimentalno dokazati.
 
Združitev umeritvene teorije SU(2), ki opisuje šibko interakcijo in bozone W in Z, elektromagnetne interakcije ter Higgsovega mehanizma je znana kot Glashow-Weinberg-Salamov model. Glashow, Weinberg in Salam so zanjo leta [[1979]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado]]. Dandanes je model splošno sprejet in je vgrajen v [[standardni model]] [[fizika delcev|fizike delcev]].
7.554

urejanj