Bizantinska arhitektura: Razlika med redakcijama

Obdobje [[Makedonska dinastija |makedonske dinastije]], ki se tradicionalno šteje za simbol bizantinske umetnosti, ni pustilo trajne dediščine v arhitekturi. Domneva se, da sta [[Bazilij I. Makedonec |Bazilija I.]] votivna cerkev Device iz Farosa in ''Nea Ekklesia'' (obe ne obstajata več) služili kot model za večino pravokotno križajočih se svetišč tega obdobja, vključno s cerkvijo Cattolico di Stilo v južni Italiji (9. stoletje), samostansko cerkvijo [[Hosios Lukas]] v Grčiji (ok. 1000), Nea Moni v Chiosu (projekt Konstantina IX.) in samostan Daphni blizu Aten (ok. 1050).

V Carigradu in Mali Aziji arhitektura iz obdobja [[Komneni|Komnenov]] skoraj ne obstaja, zs pomembnimi izjemami Elmali Kilise in drugih kamnitih svetišč v [[Kapadokija|Kapadokiji]] ter samostanske cerkve [[Kristus Pantokrator|Pantokrator]]ja (danes mošeja Zeyrek) in cerkve posvečene Devici Mariji, ki je bila posvečena Božji cerkvi Kyriotissa (''Theotokos Kyriotissa'', danes mošeja Kalenderhane), obe v Carigradu. Večina primerov tega arhitekturnega sloga in mnogih drugih starejših bizantinskih slogov je ohranjena le na obrobju bizantinskega sveta, saj je bila večina najpomembnejših in najstarejših cerkva / zgradb v Mali Aziji, a so bile na žalost v prvi svetovni vojni skoraj vse cerkve v turških mejah uničene, spremenjene v mošeje ali opuščene v grških in krščanskih genocidih od leta 1915–1923. Zaradi tega so v izobilju le nacionalne oblike arhitekture. Te sloge lahko najdemo v številnih državah na [[Zakavkazje|Zakavkazju]], ter [[Rusija|Rusiji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Srbija|Srbiji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v drugih slovanskih deželah in tudi na [[Sicilija|Siciliji]] ([[Cappella Palatina]]) in [[Benetke|Benetkah]] ([[Stolnica svetega Marka, Benetke]], [[Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello]]).