Wikipedija

Japonska: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
wtf
Vrstica 1:
{{Infopolje Država
|native_name = <big>日本国</big><br />''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.gif
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref>
|official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref>
|capital = [[Tokio]]<sup>1</sup>
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največja mestna konglomeracija
|largest_city = [[Tokio]]<sup>1</sup>
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Akihito|Cesar Akihito]]
|leader_name2 = [[Shinzō Abe]] [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.672.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/GL08020101.do?_toGL08020101_&tstatCode=000001080615&requestSender=search|title=最新結果一覧　政府統計の総合窓口　GL08020101|publisher=Statistics Bureau of Japan|accessdate=27.4.2016}}</ref>
|population_census_year = 2017
|population_density = 336
|population_density_rank = 36.
|GDP_nominal_year = 2017
|GDP_nominal = 4,841 bilijona USD<sup>2</sup>
|GDP_nominal_rank = 3.
|GDP_PPP_year = 2017
|GDP_PPP = 5,420 bilijona USD<sup>2</sup>
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = 42.860 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank = 27.
|demonym = Japonec
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<sup>3</sup>
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = <br />[[28. april]] [[1952]]
|Gini = 37.9 <!-- Number only. -->
|Gini_year = 2011
|Gini_change = <!-- Increase/decrease/steady. -->
|Gini_ref = <ref>{{navedi splet|title=World Factbook: Gini Index|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2172.html |publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]] |accessdate=11.5.2011}}</ref>
|Gini_rank = 76th
|HDI_year = 2015
|HDI = {{rast}} 0.903
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2016_human_development_report.pdf |title=2016 Human Development Report |year=2016 |accessdate=23.3.2017 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref>
|HDI_rank = 17.
|HDI_category = <font color="#009900">visok</font>
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=158&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&grp=0&a=&pr.x=87&pr.y=5 |title="World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects" |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}
 
'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nihhon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«<ref>{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref>, od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«<ref>{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref>.
 
Japonsko otočje sestavlja okoli 7.000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.
 
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
 
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.
 
== Zgodovina ==
''Glavni članek: [[Zgodovina Japonske]].''
 
=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref>. Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}</ref>. S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref>, nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}</ref>.
 
Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref>. Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}</ref>.
 
V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.
 
V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref>
 
=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].
 
Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], [[Sumi-e|''sumi-e'']] slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref>
 
V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.
 
Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref>, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]''<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref>, odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki|Nagasakiju]] so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.
 
=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s "Črnimi ladjami" ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref>
 
V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin|Sahalina]].<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.
 
[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.
 
V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]])<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref>, po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref>
 
Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrsko bombardirane Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}</ref>
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}</ref>, leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.
V [[Obdobje Hejsej|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–danes) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref>
 
== Geografija ==
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref>
 
Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref>
 
Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref>
 
=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" />
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" />
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" />
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref>
 
Povprečna zimska temperatura je 5,1 °C, poletna pa 25,2 °C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0 °C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref>
 
=== Biotska raznovrstnost ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}</ref>
 
=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref>
 
Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref>
 
== Politika ==
 
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
[[Slika:Shinzo Abe (2017).jpg|sličica|278x278_pik|Premier Šinzo Abe]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament [[Kokkai|''Kokkai'']] (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=''[[The Straits Times]]'' |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. Japonski premier je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Šinzo Abe]] iz vrst LDP.
 
V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref>{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref>{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref>Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}</ref>
 
=== Upravna delitev ===
 
==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Sapporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kawasaki]], [[Yokohama]], [[Yokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazawa]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara]] in [[Wakayama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okayama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Matsuyama]] in [[Takamatsu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].
 
==== Prefekture ====
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto –, in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:
 
{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}
 
=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref>
 
Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.
 
[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženstvo ("ženske za lagodje")<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref>, za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref>{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref>{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref>; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').
 
== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}</ref>
 
V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref>
 
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Tokyo stock exchange.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji. <ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref>Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref>
 
Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=''BBC''|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.
 
Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref>
 
==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref>
 
==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields">{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}</ref><ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation">{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}</ref>, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}</ref> Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields" /> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation" /><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |dead-url=yes |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref>
 
==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref>
 
Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}</ref>
 
==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov. <ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref>Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref>, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora Fudži, smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.
 
== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref>
 
[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.
 
== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro Fuji]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest<ref>[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref>, ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref><ref>[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki [[Šinkansen|''Šinkansen'']] z rednimi hitrostmi vlakov do 320 km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}</ref>
 
Leta 2011 je bilo 46,1% energije pridobljene iz nafte, 21,3% iz premoga, 21,4% iz zemeljskega plina, 4,0% iz jedrske energije in 3,3% iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2% proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9%), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}</ref>
 
Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.
 
== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 128 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects'', 2006 revision''|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref>
 
{| class="wikitable"
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
<small>(Popis 2010)</small>
!Prefektura
|-
|1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|100x100_pik]]
|[[Tokio]]
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
|2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|100x100_pik]]
|[[Jokohama]]
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
|3.
|[[Slika:Nakanoshima,_Osaka_in_201504.JPG|100x100_pik]]
|[[Osaka]]
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
|4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|100x100_pik]]
|[[Nagoja]]
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
|5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|100x100_pik]]
|[[Sapporo]]
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
|6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|100x100_pik]]
|[[Kobe]]
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
|7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|100x100_pik]]
|[[Kjoto]]
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
|8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|100x100_pik]]
|[[Fukuoka]]
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
|9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|100x100_pik]]
|[[Kavasaki]]
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
|10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|100x100_pik]]
|[[Sajtama]]
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}
 
=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.
 
Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[Kami|kamijih]]''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref>
 
[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref>
 
[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref>
 
Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}</ref>
 
=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[Kandži|kandžije]] (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[Kurziv|kurzivu]] in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.
 
Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.
 
=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref>
 
==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=''The Japan Times'' |accessdate=31.8.2016}}</ref>
 
Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.
 
== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}</ref>
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[Origami|origamijev]], obiskovanje [[Onsen|onsenov]], ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}</ref>
 
=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju se smatrajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata [[Fusuma|''fusuma'']] so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[Tatami|tatamijev]]. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.
 
Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.
 
V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].
 
=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].
 
Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}</ref>
 
Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in se smatra za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref>
 
Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami. <ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}</ref>V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu [[Oku no Hosomiči|''Oku no Hosomiči'']].<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).
 
=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[Kami|kamijev]]'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji. <ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref>[[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19.stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.
 
=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[Tofu|tofuja]] za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref>, kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}</ref>
 
Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[Moči|močija]]''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.
 
=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.
 
Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref>
 
Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}</ref>, japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |deadurl=yes |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] bo Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref>
 
[[Baseball]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.
 
=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave. <ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]] , [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci. <ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref><ref name="nhk.or.jp"/>
 
== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref>{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek "dežela vzhajajočega Sonca".<ref>{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za "cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)". V pismu je bilo zapisano: "Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja."
 
Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]]<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref>, a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}</ref>
 
V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''. <ref>{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref>{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.
 
Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.
 
== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]
 
{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}
 
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
Vrstica 456 ⟶ 5:
[[Kategorija:Azijsko-Pacifiško ekonomsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
'''''Din je smrad'''''
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Japonska«