Iliri: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4:
'''Iliri''' ([[grščina|antično grško]]: Ἰλλυριοί [Illyrioί], [[latinščina|latinsko]]: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr. n. št. naseljevala del zahodnega [[Balkan]]a in skrajni jugovzhodni del obale [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]<ref>Frazee (1997), str. 89.</ref> Ozemlje, naseljeno z Iliri, so grški in rimski avtorji imenovali Ilirija in je obsegalo večino bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] in severne [[Albanija|Albanije]] med [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] na zahodu, rekama [[Drava|Dravo]] na severu in [[Morava|Moravo]] na vzhodu in izlivom reke Vjosë na jugu.<ref name="Wilkes 1995 92">Wilkes (1995), str. 92.</ref><ref>Boardman, Hammond (1982), str. 261, Wilkes (1995), str. 6.</ref>
 
Ilirska plemena so v pisnih virih prvič omenjena v ''Periplu'' ali ''Obalnem potovanju'', antičnem besedilu iz 4. stoletja pr. n. št..<ref>Wilkes (1995), str. 94.</ref> Omenjena plemena, ali vsaj nekatera od njih, so imeli za »prave Ilire« (''Illyrii Proprie Dicti'').<ref>Wilkes (1995), str. 216.</ref> Pravi Iliri so imeli verjetno skupen ilirski jezik,<ref>Bideleux, Jeffries (2007), Albania, str. 24.</ref> ki spada med jezike [[indoevropski jeziki|indoevropske jezikovne skupine]]<ref>[http://lektoriranje.canalblog.com/archives/2010/05/31/18066755.html ''Ilirski jezik''], pridobljeno dne 27. februarja 2012.</ref>-Albanci inso jeedini popotomci 5. stoletju izumrl.Ilirov<ref>[{{Navedi knjigo|title=Peoples of All Nations : Their Life Today and Story of Their Past (Photojournalist Account and Commentary Early Twentieth Century Anthropology - origins circa 1920)|url=http://linguistlistarchive.org/formsdetails/langsPeoplesOfAllNationsTheirLifeTodayAndStoryOfTheirPast_387|language=English|last=J.A. Hammerton (ed)}}</LLDescriptionref>, ki so jugozahodni [[Balkanski polotok|Balkan]] naseljevali pred [[Slovani]], [[Rimljani]] in [[Stari Grki|Grki]].cfm?code=xil EasternRimljani Michiganso Universitydeželo Linguistosvojili List:leta The[[229 Illyrianpr. Languagen. št.]]</ref> Nazivin jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta [[395]] prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri, kotso se izognili [[Asimilacija|asimilaciji]]. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so gazaznamovali uporabljalivpadi Grki[[Vizigoti|Vizigotov]], za[[Huni|Hunov]] svojein severne[[Ostrogoti|Ostrogotov]], sosedekasneje, semed je[[6. verjetnostoletje|6.]] nanašalin na[[8. slabostoletje|8. razločljivostoletjem]], skupinopa ljudstevso obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[Pleme|plemena]]. Illiria pomeni "svoboda" v albanskem jeziku<ref>{{Navedi splet|title=Linguistic Ancestry of the Albanian Language and People - Jacques, zaEdwin|url=https://www.scribd.com/document/28318053/Linguistic-Ancestry-of-the-Albanian-Language-and-People-Jacques-Edwin|website=Scribd|accessdate=2019-03-06|language=en}}</ref>. Ilirsko kateroporeklo se še danes nepripisuje tudi nekaterim antičnim ljudstvom v [[Italija|Italiji]], kakopredvsem jezikovno[[Japigi|Japigom]], [[Davnija|Davnom]] in kulturološko[[Mesapi|Mesapom]], homogenaki jeso se najverjetneje priselila iz bilaIlirije.
 
Ilirska ljudstva sama sebe nikoli niso imela za Ilire in niso zase uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name="Roisman">Roisman & Worthington (2010), str. 280.</ref> Zdi se, da se je ime Iliri najprej uporabljalo samo za določena plemena, ki so z antičnimi Grki prvič prišla v stik v [[bronasta doba|bronasti dobi]],<ref name="Boardman629">Boardman (1982), str. 629.</ref> kasneje pa se je razširilo tudi na druga plemena s podobnim jezikom in običaji.<ref name="Wilkes 1995 92" />
Ilirsko poreklo se še danes pripisuje tudi nekaterim antičnim ljudstvom v [[Italija|Italiji]], predvsem [[Japigi|Japigom]], [[Davnija|Davnom]] in [[Mesapi|Mesapom]], ki so se najverjetneje priselila iz Ilirije.
 
Ilirska ljudstva sama sebe nikoli niso imela za Ilire in niso zase uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name=Roisman>Roisman & Worthington (2010), str. 280.</ref> Zdi se, da se je ime Iliri najprej uporabljalo samo za določena plemena, ki so z antičnimi Grki prvič prišla v stik v [[bronasta doba|bronasti dobi]],<ref name=Boardman629>Boardman (1982), str. 629.</ref> kasneje pa se je razširilo tudi na druga plemena s podobnim jezikom in običaji.<ref name="Wilkes 1995 92"/>
 
Izraz Iliri se je v zdodovinskih zapisih zadnjič pojavil v 7. stoletju in se je nanašal na [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] vojaško enoto, ki je operirala v bivši provinci Iliriji.<ref name="Schaefer2008">Schaefer (2008), str. 130.</ref> Vsa ilirska plemena, razen morda romaniziranih [[Vlahi|Vlahov]],<ref name="Bowden 2003 211">Bowden (2003), str. 211; Kazhdan (1991), str. 248.</ref> so se v srednjem veku poslovanila, medtem ko bi sodobna [[albanščina]] lahko bila eno od južnih ilirskih narečij.<ref>Ceka (2005), str. 40–42, 59.</ref><ref>[http://www.britannica.com/eb/article-42640/Albania#476150.hook Encyclopædia Britannica, ''Albania''], pridobljeno dne 30. septembra 2005.</ref>
 
==Iliri v grški mitologiji==
Vrstica 69 ⟶ 65:
Iliri so svoje pokojne najpogosteje pokopavali v gomilah iz zemlje in kamenja skupaj z grobnimi pridatki, na primer orožjem, okrasjem, oblačili in lončevino, ki so bili pokojnemu potrebni v posmrtnem življenju. Višina gomile je bila povezana s statusom pokojnega. Uporabljali so tudi žarne pokope. Med pogrebom so plesali pogrebna plese. Nekateri Iliri so pokojne pokopavali pod svojimi hišami, Liburni tudi v skrčenem položaju.
 
==Ilirski jezik==
==Izginotje Ilirov in ilirskega jezika==
 
[[Slika:Bgiusca Jirecek Line.jpg|thumb|Jirečkova črta; meje držav so iz maja 2006]]
Iliri so doživeli različne stopnje [[kelti]]zacije,<ref>Bunson 1995, str. 202; Mócsy 1974.</ref> [[Grki|helenizacije]],<ref>Burstein & Roberts 2008, str. 255.</ref> [[Rimsko cesarstvo|romanizacije]],<ref name="Bowden 2003 211">Bowden (2003), str. 211; Kazhdan (1991), str. 248.</ref> in kasneje [[slovani]]zacije.
 
O ilirščini je zaradi popolne odsotnosti pisnih dokumentov znano samo to, da je spadala med indoevropske jezike. Brez odgovora je celo vprašanje, ali je bila kentumski ali satemski jezik, vsekakor pa ni bila enoten jezik. Velika večina našega znanja o ilirščini temelji na [[mesapščina|mesapščini]], za katero se zaradi razdrobljenih virov ne da zanesljivo trditi, da je spadala med ilirska narečja. Med poznavalci kljub temu prevladuje mnjenje, da je bila mesapščina v nekaterih pogledih sorodna z ilirščino.
Vrstica 78 ⟶ 74:
Domneva, da so bili ilirski jeziki sorodni z [[venetščina|venetščino]], je opuščena.<ref>Wilkes 1995, str. 183.</ref> Nekateri strokovnjaki so ilirske jezike povezovali tudi s sosednjimi [[Tračani|tračanskimi]] jeziki, vedar tudi ta domneva ni dobila splošne podpore.
Vsi omenjeni jeziki so zelo verjetno izumrli v 5. stoletju n. št.,<ref name="linguistlist.org">[http://linguistlist.org/forms/langs/LLDescription.cfm?code=xil Eastern Michigan University Linguist List: ''The Illyrian Language''].</ref> čeprav se na [[albanščina|albanščino]] še vedno gleda kot na potomko ilirskih narečij, ki so se v srednjem veku ohranila v odmaknjenih goratih področjih [[Balkan]]a.<ref> Ammon in sodelavci 2006, str. 1874.</ref> Narečja, iz katerih se je razvila albanščina, bi lahko preživela ponekod ob meji med [[Latinščina|latinskim]] in [[Grščina|grškim]] in jezikovnim vplivom, se pravi na meji med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] (Jirečkova črta). Alternativna hipoteza, ki jo zagovarjajo nekateri novejši jezikoslovci, trdi, da so Albanci potomci [[Dačani|Dačanov]]<ref>Vladimir Georgiev: ''The Genesis of the Balkan Peoples.'' V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp.&nbsp;285–297. [http://members.tripod.com/~Groznijat/vg/vg.html]</ref><ref>Eric P. Hamp: ''The Position of Albanian''. V: ''Ancient IE dialects'', Proceedings of the Conference on IE linguistics held at the University of California, Los Angeles, April 25-27, 1963, ur. Henrik Birnbaum in Jaan Puhvel.</ref> ali Tračanov<ref name="linguistlist.org"/>. Zaradi pomanjkljivega poznavanja antičnih jezikov se nobene hipoteze ne da niti v celoti sprejeti niti ovreči.<ref>Mallory & Adams 1997, str. 9, Fortson 2004.</ref>.
 
==Arheološka nahajališča==