Ljubljanski potniški promet: Razlika med redakcijama

 

== Kratka zgodovina podjetja ==

{{glavni|Ljubljanski tramvaj}}

[[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]]

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje.

 

{{glavni|Ljubljanski trolejbus}}

[[Slika:Trolejbus 2.JPG|thumb|210px|Trolejbus na viškem obračališču]]

Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:

 

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971, in sicer na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

 

[[Slika:MB O 317.JPG|thumb|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi]]

Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge, in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, [[Španov vrh|Španovem vrhu]], [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]] ...

| nizkopodni

| 162[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>163[[Slika:Yes check.svg|15px]]

| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]]

|-

| nizkopodni

| 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]]

| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]]

|-

| [[Slika:X mark.svg|15px]]

| 1997: 202–204

|-

| 1

|}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|thumb|right|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]]

Opombe:

 

=== Preizkusni avtobusi ===