Sodobna umetnost v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodala besedilo |
→Kritika: dopolnitve besedila |
||
Vrstica 70:
Za razmah sodobne umetnosti pri nas je vsekakor zelo pomembna vloga [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderne galerije]] v Ljubljani, ki je prihajajoče umetnike tekoče vključevala v svoje razstave, še posebej na triletne pregledne razstave U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti (prvi je bil leta 1994, doslej jih je bilo že 7) in jih tudi izobraževala s predavanji gostujočih teoretikov in umetnikov, predvsem z zahoda in tudi z vzhoda, kjer se z zbirko ArtEast+ uveljavlja kot regionalni center. Končno je izborila tudi nove prostore za Muzej sodobne umetnosti [[MSUM]] na Metelkovi v Ljubljani. Verjetno pridobitev tega muzeja kaže, da se obravnavano obdobje že odmika v zgodovino in ni več upravičeno na naziv sodobna umetnost. Vsakokratni U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti izpostavlja novosti zadnjih treh let. Z vsakim novim trienalom, se prejšnji vse bolj pomikajo v zgodovino, izgubljajo svojo prisotnost v sedanjosti in s tem zanje pridevnik sodoben izgublja svoj smisel.
== Kritika ==
Težko bi govorili o prisotnosti poglobljene kritike sodobne umetnosti. Večinoma gre za razlagalna (spremna) besedila in njihovo povzemanje. Ob njenih začetkih so jo teoretiki, ki so se formiralai v modernizmu, vehementno odklanjali in kasneje bolj ali manj utihnili. Zanimivo in zgoščeno kritiko poda [[Rastko Močnik]] v spremni besedi ''Umetnost v sodobnosti''<ref>Andrej Pezelj:''Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi'', založba *cf. Ljubljana 2016, ISBN 978-961-257-081-1</ref>. Primerja jo z moderno umetnostjo:
"... po velikanskem bloku "
Sodobne umetnine so umetnine, ker jim nekaj manjka (specifičen namen in zato domnevno tudi specifična učinkovitost) v nasprotju z moderno umetnostjo, ko je nek običajen predmet postal umetniško delo, ker je bilo v njem mogoče videti nekaj več (artistično dopolnilo).
Modernistična akcija je bila efemerna, duhovita, antifetišistična - sodobna umetnost je monumentalistična, pretenciozna, fetišistična, težaška, polna dvoumnosti in neizrečenih pomenov, katerih izpeljavo prepušča učenim interpretacijam... Sodobna umetnost se že od začetka predstavlja, kot da je pretekla...poskuša samo sebe kanonizirati... ▼
"Skratka: umetnina je tisto dejanje, ki namenoma zapušča področje umetnosti - a vendar ima izključno umetnostni namen (ne pa političnega, moralističnega itn.)...
▲...Modernistična akcija je bila efemerna, duhovita, antifetišistična - sodobna umetnost je monumentalistična, pretenciozna, fetišistična, težaška, polna dvoumnosti in neizrečenih pomenov, katerih izpeljavo prepušča učenim interpretacijam...
Subverzivna sodobna umetnost samo ponavlja tisto, kar so pred njo počele zgodovinske avantgarde, ki so se že zdavnaj umestile v umetnostni kanon. Ko subverzivna sodobna umetnost prečka mejo umetnosti, jo potiska naprej. S svojo subverzijo širi meje umetnosti - in s tem potrjuje tako umetnost kakor njene meje. Sodobna subverzija je subverzija, ki je že minila, je že vnaprej udomačena, je že institucionalizirano spodkopavanje institucije... ▼
...Nekdanji avantgardisti so razglašali, da je vsa umetnost pred njimi "paseistična", saj da se prava začela šele z njimi. Sodobne umetnine se že vnaprej prikazujejo, kakor da so "passe", minule, pretekle: zato ker ideološka zahteva ni več radikalen prelom s preteklostjo kakor pri avantgardah, temveč uvrstitev v antologijo, v muzej, v mavzolej na pokopališču človeštva...
Sodobna umetnost prevladujoče ideološke motive (skrb, spol identiteta,..) naivno jemlje v obdelavo, saj skupaj z vladajočo ideologijo prostodušno verjame, da so pač nujni in obdelave vredni. To prepričanje polagajo na srce umetnicam in umetnikom tudi financerji, kuratorji, galeristi in sploh dejavniki umetnostnega sistema... ▼
...Avatgarde so se povezovale z utopijami in z revolucionarnimi programi, sodelovale so pri izdelavi prihodnosti...Sodobna umetnost izdeluje sebe kot preteklost, v kateri je videtiiiii kot "prava umetnost". Sebe samo prikazuje kot že izpolnjeno umetnostno utopijo...
Ideološki motivi so pri sodobni umetnosti postali eno in isto s specifično umetnostnimi postopki. Moraliziranja ni več mogoče ločiti od pastorale, filantropije ne od vladajoče biopolitike." ▼
▲...Subverzivna sodobna umetnost samo ponavlja tisto, kar so pred njo počele zgodovinske avantgarde, ki so se že zdavnaj umestile v umetnostni kanon. Ko subverzivna sodobna umetnost prečka mejo umetnosti, jo potiska naprej
▲
▲...Ideološki motivi so pri sodobni umetnosti postali eno in isto s specifično umetnostnimi postopki. Moraliziranja ni več mogoče ločiti od pastorale, filantropije ne od vladajoče biopolitike."
== Viri ==
* Teorija Razstavljanja, tečaj za kustose šolsko leto 1997/98, Zbornik Svet umetnosti 1998, Zavod za odprto družbo- Slovenija, Sorosov center za sodobne umetnosti, Ljubljana 1998, ISBN 961-90157-3-8 in drugi letniki
|