Marshallov načrt: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
→‎Viri: wiki/Marshallov_načrt?veaction=edit&section=4#Posledice
Vrstica 17:
S tem se povezuje tudi [[kultura|kulturni]] razvoj držav zahodne Evrope, ki so se morale do nedavnega zadovoljiti z ameriškimi vzori in s posnemanjem ameriškega načina življenja.
 
Kar se tiče materialnih pridobitev tega programa, je treba priznati, da so si vse države koristnice opomogle z ameriškimi prispevki. Kljub napotkom za porabo sredstev predvsem v korist [[industrija|industrije]], je bil velik dele{{opombe}}
Kar se tiče materialnih pridobitev tega programa, je treba priznati, da so si vse države koristnice opomogle z ameriškimi prispevki. Kljub napotkom za porabo sredstev predvsem v korist [[industrija|industrije]], je bil velik delež pomoči namenjen osnovnim potrebam prebivalstva, predvsem gradnji [[stanovanje|stanovanjskih hiš]] in [[šola|šol]]. Pritok [[denar]]ja v [[tovarna|tovarniške]] blagajne je takoj pospešil proizvodnjo in s tem izboljšal splošne gospodarske pogoje. Vendar pa nekateri viri<ref>Milward, Alan S.: ''The Reconstruction of Western Europe 1945-51'' Berkeley, University of California Press, 2006 </ref> trdijo, da je bil doprinos tujega kapitala nepotreben, ker bi si bila Evropa opomogla tudi samo z lastnimi močmi, čeprav počasneje. Po teh trditvah, naj bi hipotetična počasna obnova Evrope dovolila vzporedno sodelovanje z vzhodno Evropo in preprečitev razdora med blokoma.<ref>{{navedi knjigo |author=Hardach, Gerd |year=2011 |title=Der Deutsche Industrie- und Handelskammertag 1861-2011 – Der Spitzenverband der Industrie- und Handelskammern im Wandel der Zeit |publisher=Berlin : Deutscher Industrie- und Handelstag |isbn=978-3-933150-87-5 |cobiss= |pages=}}</ref>
V Združenih državah se je po izvedbi Marshallovega načrta industrijska proizvodnja podvojila, brezposelnost je padla od 10 na 2 milijona oseb in država je imela na zalogi 7 % svetovne razpoložljivosti [[zlato|zlata]].
 
Zanimivo je, da so se glavni načrti Marshallovega programa v daljši dobi le delno uresničili. Akcija, ki se je skrivala za dobrodelnimi nameni, je namreč stremela v glavnem po dveh ciljih, in sicer po izolaciji komunizma in po onesposobljenju Nemčije. Danes ugotavljamo, da si je Nemčija opomogla tudi brez ameriške pomoči, medtem ko je komunistična ideologija zapadla propagandi in ne finančni stiski. Današnje stanje, ki se v prvem povojnem času seveda ni moglo predvideti, se je izoblikovalo kjub ameriškim posegom.
 
== Viri ==
{{opombe}}
 
== Glej tudi ==