Sodobna umetnost v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnitve |
popravki |
||
Vrstica 1:
== Uvod ==
Ta članek orisuje razširitve likovne umetnosti v slovenskem prostoru, ki so jih povzročile družbene spremembe (razpad Jugoslavije, globalizacija, diktat kapitala) in široka dostopnost hitro razvijajoče se tehnologije. Ker so likovni umetniki in umetnice začeli uporabljati najrazličnejša z novo tehnologijo podprta orodja za vizualizacijo svojih del, govorimo o '''[[Vizualna umetnost|vizualni umetnosti]]'''. Zajema slikarstvo, kiparstvo, grafiko, strip, avtorske knjige, fotografijo, video, film, arhitekturo, dela narejena z računalnikom, dela na računalniku in internetu. Poleg tega se je tradicionalno likovno okolje še razširilo, ko so vanj začeli vstopati umetniki in umetnice z drugih področij in se je fokus spremenil, odvrnil od načel modernizma. Zato velikokrat uporabljamo še širši pojem '''[[Sodobna umetnost|sodobne umetnosti]]''' (angleško: contemporary arts), ki se je v Sloveniji uveljavil v zadnjem desetletju 20. stoletja in ga pogojno lahko zamejimo s prihodom nove generacije umetnikov, ki ga že zavračajo. Glavni teoretik obdobja (1990-2015) je bil kustos Moderne galerije [[Igor Zabel]]. Bogat spletni vir na obravnavano temo je Pojmovnik slovenske umetnosti od 1945 do 2005 - '''Pojmovnik.si''' in spletna portala '''Culture.si''' in '''Kulturnik.si'''.
== Umetnice in umetniki, umetniško delo ==
Vrstica 70:
Za razmah sodobne umetnosti pri nas je vsekakor zelo pomembna vloga [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderne galerije]] v Ljubljani, ki je prihajajoče umetnike tekoče vključevala v svoje razstave, še posebej na triletne pregledne razstave U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti (prvi je bil leta 1994, doslej jih je bilo že 7) in jih tudi izobraževala s predavanji gostujočih teoretikov in umetnikov, predvsem z zahoda in tudi z vzhoda, kjer se z zbirko ArtEast+ uveljavlja kot regionalni center. Končno je izborila tudi nove prostore za Muzej sodobne umetnosti [[MSUM]] na Metelkovi v Ljubljani. Verjetno pridobitev tega muzeja kaže, da se obravnavano obdobje že odmika v zgodovino in ni več upravičeno na naziv sodobna umetnost. Vsakokratni U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti izpostavlja novosti zadnjih treh let. Z vsakim novim trienalom, se prejšnji vse bolj pomikajo v zgodovino, izgubljajo svojo prisotnost v sedanjosti in s tem zanje pridevnik sodoben izgublja svoj smisel.
== Kritika ==
Težko bi govorili o prisotnosti poglobljene kritike sodobne umetnosti. Večinoma gre za razlagalna spremna besedila in njihovo povzemanje. Ob njenih začetkih so jo teoretiki, ki so se formiralai v modernizmu, vehementno odklanjali in kasneje bolj ali manj utihnili. Zanimivo in zgoščeno kritiko poda [[Rastko Močnik]] v spremni besedi ''Umetnost v sodobnosti''<ref>Andrej Pezelj:''Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi'', založba *cf. Ljubljana 2016, ISBN 978-961-257-081-
"Modernistična akcija je bila efemerna, duhovita, antifetišistična - sodobna umetnost je monumentalistična, pretenciozna, fetišistična, težaška, polna dvoumnosti in neizrečenih pomenov, katerih izpeljavo prepušča učenim interpretacijam... Sodobna umetnost se že od začetka predstavlja, kot da je pretekla...poskuša samo sebe kanonizirati...
| |||