Sodobna umetnost v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Ta članek orisuje razširitve likovne umetnosti v slovenskem prostoru, ki so jih povzročile družbene spremembe (razpad Jugoslavije, globalizacija, diktat kapitala) in široka dostopnost hitro razvijajoče se tehnologije. Ker so likovni umetniki in umetnice začeli uporabljati najrazličnejša z novo tehnologijo podprta orodja za vizualizacijo svojih del, govorimo o '''[[Vizualna umetnost|vizualni umetnosti]]'''. Zajema slikarstvo, kiparstvo, fotografijo, video, film, arhitekturo, dela narejena z računalnikom, dela na računalniku in internetu. Poleg tega se je tradicionalno likovno okolje še razširilo, ko so vanj začeli vstopati umetniki in umetnice z drugih področij in se je fokus spremenil, odvrnil od načel modernizma. S tem se je pojavil nov pojem '''intermedijska umetnost'''. Zato velikokrat uporabljamo še širši pojem '''[[Sodobna umetnost|sodobne umetnosti]]''' (angleško: contemporary arts), ki se je v Sloveniji uveljavil v zadnjem desetletju 20. stoletja in ga pogojno lahko zamejimo s prihodom nove generacije umetnikov, ki ga že zavračajo. Glavni teoretik obdobja (1990-2015) je bil kustos Moderne galerije [[Igor Zabel]]. Bogat spletni vir na obravnavano temo je Pojmovnik slovenske umetnosti od 1945 do 2005 - '''Pojmovnik.si''' in spletna portala '''Culture.si''' in '''Kulturnik.si'''.

Ko je slika prestopila okvir in se je kip razširil v prostor, v instalacijo ter s pojavom novih medijev (začetni razvoj v 80-letih), je nastopil čas, ko so mladi umetniki in umetnice začeli prestopati tudi druge meje. Večinoma so se odvrnili od gojenja lastnega stila in raziskovanja znotraj enega medija. Za svoje izražanje so začeli uporabljati vse različne medije, ki so jih imeli na razpolago v odvisnosti od teme, ki so jo hoteli predstaviti javnosti. Pomemben je postal koncept umetniškega dela. Poleg raziskave izraznih možnosti novih medijev, so se začeli posvečati aktualnim družbenim problemom in svoji vlogi v hitro spreminjajočih se družbenih razmerah ali raziskovanju svojega intimnega sveta. Začno se povezovati z družbenimi gibanji. Delati začno v javnem prostoru (izven umetniških institucij), ustanavljali so svoje institucije ([[P.A.R.A.S.I.T.E. Museum|Institut za domače raziskave]][[P.A.R.A.S.I.T.E. Museum|, P.A.R.A.S.I.T.E. Museum]], [[Državica Ptičjestrašilna]], [[Marko Peljhan|Projekt Atol in Makrolab]]...), delati začno projektno. V svoje nastope so začeli vključevati publiko ([[Relacijska umetnost|relacijska]] in [[Participatorna umetnost|participatorna umetnost]]), začno se izražati tudi kot [[Performer|performerji]]. Nekatere umetniške akcije so prerasle v družbeni [[aktivizem]]. Delujejo v skupinah ([[Alen Ožbolt|Veš slikar svoj dolg]], NSK, [[Umetniška skupina Sestava|Sestava]], Via negativa, Ecilpse,..) Umetniki in umetnice iz ne-likovnih področij (plesalci, glasbeniki, gledališčniki,..) so prav tako začeli uporabljati [[Novi mediji|nove medije]] in/ali začeli svoja dela izvajati v galerijskih prostorih.

To je čas, ko se tudi v Sloveniji močno razmahnejo različne zvrsti umetnosti ([[Konceptualna umetnost|konceptualna umetnost]], [[performans]], [[Intermedijska umetnost|intermedijska umetnost]],..). Umetniki in umetnice razvijejo svoje [[Avtopoetika|avtopoetike]]. Umetniško delo pripoveduje zgodbo.

Umetnice in umetniki se s kolegi širom sveta spoznavajo in povezujejo na [[Umetniška rezidenca|umetniških rezidencah]], na mednarodnih festivalih, na nadaljevanju študija v mednarodnem prostoru in po internetu. Na rezidencah, festivalih in razstavah ustvarjajo svoje projekte ali skupaj z drugimi umetniki (velikokrat na temo lokalnega okolja - side specific). Dokumenti o izvedenem projektu so video posnetki, fotografije, razni dokumenti in avtorska besedila umetnikov. Dokumentacijo z lahkoto pošiljajo na mednarodne festivale in razstave in tako enakovredno konkurirajo s svetovno umetniško produkcijo. Povezujejo se v [[Platforma (računalništvo)|platforme]], [[Iniciativa|iniciative]], prirejajo svoje festivale,... Z naglim razvojem interneta se vse to še bolj potencira, odpira in spreminja v povsem nov čas, ki še čaka na svoje uveljavljeno poimenovanje (trenutno se pojavlja paradoksalen termin postsodobna umetnost).

Po osamosvojitvi je na smer razvoja umetnosti močno vplivala splošna globalizacija in anglo-ameriški kulturni imperializem. V nekdanji vzhodni Evropi je ameriški finančnik [[George Soros]] ustanovil Centre za sodobno umetnost; pri nas: [[SCCA-Ljubljana]]. Veliko umetnic je dobilo [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightovo]] ali/in [[ArtsLink]] štipendijo za študij v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Lahko bi rekli, da je Slovenija v tem času s pospešenimi koraki dohitela in se enakopravno vključila v razvoj umetnosti zahodnega sveta. Kljub temu je veliko odličnih umetnikov in umetnic ostalo zvestih raziskovanju in izražanju sprememb časa v klasičnih likovnih medijih: slikar [[Aleksij Kobal]], slikarka [[Mojca Zlokarnik]], ilustratorka [[Alenka Sottler]], kiparji: [[Mirko Bratuša]], [[Darko Golija]], [[Roman Makše]] in mnogi drugi.

V zelo kratkem času so se v Sloveniji razcveteli mnogoteri umetniški izrazi, ki so jih še popestrili in obogatili tuji umetniki, ki so se ustalili v Sloveniji: kitajsko-slovenska umetnica [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]], [[Stefan Doepner]] (robotika,..), [[Davide Grassi]] (konceptualna in angažirana um.) in [[Vadim Fiškin]].

== Prostori prezentacije in produkcije ==

Za nove umetniške izraze je bila potrebna tudi nova podporna infrastruktura. Poleg [[Galerija ŠKUC|Galerije ŠKUC]], ki je že iz 80-tih let razstavljala prihajajoče umetnike, so se odprli novi prostori za umetniško delovanje [[Metelkova mesto]] z galerijo [[Alkatraz]], galerije: [[Galerija kapelica|Kapelica]] in [[Galerija P74|P74]] s Kapsulo ter tudi privatna galerija [[Vila Katarina]], vse v Ljubljani. Za fotografsko področje se je specializirala galerija [[Photon]] (Ljubljana, Dunaj), ki uspešno širi svoje delovanje tudi v mednarodni prostor. Z zasedbo Tovarne ROG so si mladi umetniki ustvarili nov prostor, kjer se prepletata aktivistično in umetniško delovanje in bije boj z mestno oblastjo, ki želi prostore nameniti [[Kreativne industrije|kreativnim industrijam]] (kulturno obarvan nakupovalni center).

Razvijati se je začela nova veja umetnosti računalniško generiranega zvoka in slike v kombinaciji z interaktivnimi možnostmi računalnika in robotike poimenovana [[intermedijska umetnost]]. Eden od predstavnikov je društvo [[Cirkulacija 2]], ki skrbi tudi za povezovanje znotraj področja v domačem in mednarodnem prostoru. V ta namen vzdržuje prostor (najprej v Tovarni ROG in sedaj v Tobačni tovarni v Ljubljani) za raziskovalno-razvojno delo in javno prezentacijo. V Ljubljani od leta 2002 deluje galerija in projektni prostor [[Aksioma]], ki promovira z novimi tehnologijami podprta družbeno angažirana umetniška dela in skrbi za živahno mednarodno prisotnost.

Razcvet sodobnega plesa in postdramskega gledališča je umetnikom prinesel nove prostore: [[Plesni teater Ljubljana]], [[Stara mestna elektrarna]] Ljubljana, plesno/gledališki prostor [[Zavod Bunker|zavoda Bunker]] z imenitnim mednarodnim festivalom Mladi levi in [[Center kulture Španski borci]], Ljubljana-Moste. Leta 2008 je bil ustanovljen [[Kino Šiška|zavod Kino Šiška]] - center urbane kulture, Ljubljana-Šiška.

Nova zakonodaja je omogočila ustanovitev mnogih Kulturno umetniških društev in zavodov, ki jih vodijo majhne skupine posameznikov: Zavod Makrolab, Zavod za sodobne umetnosti [[Aksioma]] s projektnim prostorom (galerijo), Kulturno društvo MO-TA,...