Mihail Gorbačov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popr. letnico |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
{{popravi}}
Leta 1970 je postal sekretar Stavropolske pokrajine. Leta 1978 se je preselil v Moskvo in prevzel oddelek za kmetijstvo v sekretariju CK. Leta 1985 Gorbačova ni bilo mogoče več prezreti. Kot novi generalni sekretar je odločno nadaljeval politiko. Leta 1987 je podpisal pogodbo z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] za razorožitveni sporazum v Beli hiši in umaknil sovjetske čete iz [[Afganistan]]a. V primerjavi z reformami, ki jih je moral Gorbačov šele izvesti, če je hotel Sovjetsko zvezo popeljati iz hude gospodarske in politične krize, je moral? uvesti zgolj prve, uvodne vaje?. 1979 je postal član Politbiroja. Večkrat je potoval v tujino na politična oz. državniška srečanja. Po smrti [[Konstantin Černenko|Konstantina Černenka]] je 11. marca 1985 postal na predlog dolgoletnega zunanjega ministra Andreja Gromika generalni sekretar
Leta 1988 je obiskal Jugoslavijo in v tem "paketu" tudi [[Slovenija|Slovenijo]]. V Ljubljani in na Brdu pri Kranju se je srečal s takratnim predsednikom CK ZK [[Slovenija|Slovenije]] [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], pa tudi z direktorjem RTV Ljubljana [[Vlado Janžič|Vladom Janžičem]].
Januarja 1987 je začel kritizirati državo in na 19. partijski konferenci junija 1988, ki se je spremenila v senzacijo, je razglasil prelomne reforme političnega sistema. V zunanji politiki je prenehal slediti t.i. Brežnjevi doktrini in prepustil nekdanje satelitske države v vzhodni Evropi oz. njihove politične režime njihovi lastni usodi, kar je tekom leta 1989 privedlo do političnih sprememb na Poljskem in Madžarskem, nato pa še v drugih vzhodnoevrospkih državah ter do padca Berlinskega zidu, ki je bil simbol delitve Evrope, čemur je naslednjega leta sledila združitev obeh Nemčij oz. priključitev vzhodne Nemčije z Zahodni, ter posledično razpustitev Varšavskega pakta.
Leta 1990 je bil po spremembi ustave izvoljen za prvega izvršnega predsednika Sovjetske zveze, vendar je tistega leta ta tudi začela razpadati, ko so razglasile neodvisnost najprej baletske države, nato pa še druge članice ZSSR: [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Moldavija]], [[Gruzija]], [[Ukrajina]], [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]]. Nekateri politiki (mdr. podpredsednik Janajev) so v sodelovanju z vojaškim vrhom in KGB leta 1991 hoteli z državnim udarom Gorbačova odstraniti z oblasti.
Gorbačov je preživel tri dni v hišnem priporu na Jalti, kjer je bil na oddihu, a so je bil po zaslugi množičnega nasprotovanja pučistom, ki ga je vodil takrat že demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije (RSFSR) Boris Jelcin, kmalu izpuščen in se tako vrnil na oblast. A je moral upoštevati politično realnost in ni imel več moči, da bi vplival na dogodke, ki so odtlej potekali mimo njega, tako da je že konec istega leta odstopil hkrati s formalno razpustitvijo Sovjetske zveze, ki je uradno razpadla po natanko 69 letih obstoja.
Leta 1992 je ustanovil Fundacijo Gorbačov, leto kasneje pa Mednarodni zeleni križ. Leta 1996 je znova kandidiral na volitvah za predsednika Rusije, a je dobil le en odstotek glasov.
Po smrti njegove žene Raise zaradi levkemije leta 1999, živi sam v Moskvi. Je ateist, čeprav je bil vzgojen v ruskem pravoslavnem okolju.
== Sklici ==
| |||